Kurdščina

Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.

Kot regionalno priznani jezik etnične manjšine, se ga kot sredstvo razumevanja in uradovalni jezik uporablja na manjših območjih Turčije, Sirije (Rojava), Iraka in Irana.

Dežela
  • Mezopotamija
    Mezopotamija (iz starogrškega Μεσοποταμία [Mesopotamía] – dežela med rekama, medrečje, medvodje, arabsko بلاد الرافدين‎ [bilād ar-rāfidayn], perzijsko میانرودان‎ [miyān rodān], sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ [Beth Nahrain] - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris. Na ozemlju Mezopotamije so sedaj Irak, Kuvajt, severozahodni del Sirije, majhen del vzhodne Turčije in še manjši del jugozahodnega Irana.

    V Zahodnem svetu se zaradi bogate zgodovine nanjo gleda kot na zibelko civilizacije. V bakreni in bronasti dobi so bile na njenem ozemlju sumerska civilizacija ter Akadsko, Babilonsko in Asirsko kraljestvo. Vse države so bile na ozemlju sedanjega Iraka. V železni dobi sta tam nastali Novosirsko in Novobabilonsko cesarstvo. Domorodni Sumerci in Akadci (vključno z Asirci in Babilonci), so gospodovali v Mezopotamiji od začetka pisane zgodovine okoli leta 3100 pr. n. št. do ahemenidske osvojitve Babilona leta 539 pr. n. št.. Leta 332 pr. n. št. je Mezopotamijo zasedel Aleksander Veliki, po njegovi smrti pa je postala del grškega Selevkidskega cesarstva.
  • Sirija
    Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na zahodu meji na Sredozemsko morje, na Libanon in na Izrael, na jugu na Jordanijo, na vzhodu na Irak, ter na severu na Turčijo. Golanska planota na jugozahodu je trenutno pod izraelsko zasedbo. Damask še dandanes zahteva vrnitev province Hatay, ki je bila leta 1939 dodeljena Turčiji.

    Ime Sirija izvira iz časov antične Grčije, ko so s tem imenom poimenovali Aramovo deželo ob vzhodni obali Sredozemskega morja. To zgodovinsko Sirijo sta na jugu omejevala Egipt in Arabija, na severu Kilikija, proti vzhodu je prehajala v Mezopotamijo, njene severovzhodne meje pa niso bile trdno določene in kot navaja Plinij starejši, so Siriji v smeri od zahoda proti vzhodu sledili Commagene, Sophene in Adiabene (nekdaj Asirija). V času Rimskega imperija je bilo ozemlje zgodovinske Sirije razdeljeno na več provinc: Judeja (po letu 135 Palestina) na skrajnem jugozahodu, Fenicija (današnji Libanon z območjem Damaska), Votla Sirija južno od reke Elevteris (danes Al Nahr al Kabir) in Mezopotamija.