Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem oto?ju in jo sestavlja šest glavnih otokov in ve? kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem oto?ju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vklju?uje tudi Severno Salomonovo oto?je (del Papuanske Nove Gvineje), izklju?uje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona.
Oto?je je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega oto?ja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendańa, ki jih je poimenoval Islas Salomón. Mendańa se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je oto?je obiskala leta 1606. Britanija je opredelila obmo?je zanimanja za arhipelag Salomonovega oto?ja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat. Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem oto?ju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vklju?no z bitko pri Guadalcanalu.