Retoromanščina

Retoromanščina
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine). Spada v skupino retoromanskih jezikov in naj bi se razvila iz ljudske latinščine, ki so jo govorili rimski zavojevalci tega zemljepisnega območja. Zato je sorodna francoščini, okcitanščini in lombardščini, drugim romanskim jezikom pa v manjši meri.

Retoromanščino govorijo zlasti v švicarskem kantonu Graubünden (Grisons).

Popis leta 2000 je v kantonu Graubünden naštel 35.095 govorcev, ki od vseh jezikov najbolj obvladajo retoromanščino, ter 61.815, ki jo uporabljajo med vsemi jeziki najpogosteje. Govori jo 0,9 % celotnega švicarskega prebivalstva (torej od 7,7 milijona prebivalcev), s čimer zaseda zadnje mesto med uradnimi jeziki glede na število govorcev.

Retoromanščina je krovni naziv za več sorodnih narečij južne Švice, ki vsa spadajo v retoromansko jezikovno družino. Drugi sorodni narečji/jezika govorijo na severu Italije (ladinščino na Južnem Tirolskem (okoli 22.550 govorcev), furlanščino pa severovzhodnem predelu Italije (med 550.000 in 595.000 govorcev)).

Med pet večjih retoromanskih narečij spadajo:

* 3 renska narečja:

* sursilvansko narečje — doline ob Prednjem Renu (Vorderrhein oz. Rain anteriur): Lumnezia, Foppa, Cadi (Surselva)

* sutsilvansko narečje — doline ob Zadnjem Renu (Hinterrhein oz. Rain posteriur): Plaun, Tumliasco, Schons (Sutselva)

* surmiransko narečje — doline rek Julia in Albula: Surses, Sutses (Surmeira)

* 2 engadinski (ladinski) narečji:
Dežela