Hrvaška kuna
kn
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem. Ena kuna se deli na sto lip.Hrvaška kuna je leta 1994 zamenjala hrvaški dinar, ki je bil prehodno plačilno sredstvo od leta 1991. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška postala obvezana k uvedbi evra. Julija 2020 je država vstopila v evropski tečajni mehanizem ERM-2, 1. januarja 2023 pa je Hrvaška kune nadomestila z evrom.
Januarja 2022 je menjalni tečaj znašal okoli 7,53 kune za en evro. Hrvaške kune izdaja Hrvaška narodna banka.
Ime »kuna« izhaja iz srednjega veka, v katerem se je krzno kune uporabljalo kot plačilno sredstvo. V srednjeveškem hrvaškem kraljestvu je obstajal davek, imenovan kunovina ali marturina, ki so ga kmetje sprva plačevali v kunjih kožah. V 13. in 14. stoletju so hrvaški bani in hercegi kovali lasten denar, imenovan banovac ali banica, na katerem je bila upodobljena kuna kot heraldični simbol Kraljevine Slavonije. Ustaška Neodvisna država Hrvaška je leta 1941 uvedla valuto kuno, razdeljeno na 100 banic, ki je izginila leta 1945 z ustanovitvijo nove Jugoslavije in uvedbo jugoslovanskega dinarja.
Po osamosvojitvi Hrvaške od SFR Jugoslavije so novo trajno valuto najprej nameravali imenovati »kruna« (krona) in podenoto »banica«; imeni sta bili nato spremenjeni v kuno in lipo. Sodobna kuna je prišla v uporabo 30. maja 1994, na hrvaški dan državnosti. Zamenjala je hrvaški dinar s tečajem 1000 hrvaških dinarjev za 1 kuno. Prehodno obdobje z uporabo obeh valut je trajalo od 30. maja do 31. decembra 1994.
Od uvedbe je bila kuna vezana na nemško marko. Ko je marko zamenjal evro, je vezava kune prešla nanj. Ob hrvaški pridružitvi ERM-2 je bil srednji tečaj nastavljen na 1 € = 7,53450 kune. Ob menjavi uradne hrvaške valute kune v evro 1. januarja 2023 je menjalni tečaj znašal 1 eur = 7,53450 kune.
