Zemljevid - Ligurija (Liguria)

Ligurija (italijansko Liguria [ligùria]) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Ima dober milijon in pol prebivalcev in meri 5.422 kv. km. Na severu meji z deželama Piemont in Emilija - Romanja, na zahodu s Francijo (Provansa-Alpe-Azurna obala), na jugu z Ligurskim morjem in na vzhodu s Toskano. Deli se na štiri pokrajine: Genova (67 občin), Imperia (67 občin), La Spezia (32 občin) in Savona (69 občin). K Liguriji spadajo tudi majhni otoki: Palmaria, Tino, Tinetto, Bergeggi in Gallinara.

Glavno in daleč največje mesto je Genova, sledijo La Spezia (ok.100.000) ter Savona in Sanremo z okoli 60.000 prebivalci.

Dežela leži na obali Ligurskega morja, ki je severni del Sredozemlja zahodno od Apeninskega polotoka. V notranjost sega do pobočij Alp in Apeninov, na vzhodu pa zajema del Padske nižine. Zaradi občutnih morfoloških in podnebnih razlik se Ligurija deli v dve geografski pokrajini ob Ligurskem morju, imenovani Vzhodna obala/Primorje (Riviera di Levante /ligursko Rivëa de Levante) in Zahodna obala/Primorje (Riviera di ponente / ligursko Rivëa de Punènte), ki se nadaljuje s francosko Azurno obalo, približno na sredini med njima pa leži glavno mesto Genova, pokateri je poimenovan tudi Genovski zaliv, ob katerem leži skoraj celotna ligurska obala. Vzhodno Primorje z visoko skalnato obalo je zaključek Apeninov, medtem ko zavzema Zahodno Primorje skrajne obronke Alp, ki se spuščajo v morje s precej položno, včasih peščeno obalo. Nižavje med Alpami in Apenini, ki sega v Ligurijo na severovzhodu, je začetni del obširne Padske nižine in predstavlja 28 % deželne površine.

Krivuljast obokan podaljšek gre od Ventimiglie do La Spezie. Od tega je 3524 km² goratih (65 % površine) in 892 km² hribovitih (35 %). Naravni rezervati Ligurije pokrivajo 12 % površine dežele ali 600 km². Sestavljajo jih: en narodni rezervat, šest velikih parkov, dva manjša parka in trije naravni rezervati.

Kontinentalni pas je zelo ozek in tako strm, da se skoraj takoj spusti v precejšnje globine vzdolž 350-kilometrske obale. Razen rtov pri Porto Venere in Portofinu obala na splošno ni zelo razgibana in je pogosto visoka. Ob izlivih največjih vodotokov so majhne plaže, globokih zalivov in naravnih pristanišč pa ni, razen v Genovi in ​​La Spezii.

Ta geografska raznolikost in skoraj zaključen obroč gorovja, ki omejuje deželo na severu, močno vplivata predvsem na njeno podnebje, posredno pa tudi na gospodarstvo. Tako je v Vzhodnem Primorju povprečna letna temperatura zelo ugodna, saj ponekod razmah ne presega 15 ° C (januarja 9-10 ° C, julija 24 ° C), kar je za to zemljepisno širino (44. severni vzporednik) prava redkost. Proti notranjosti dežele je podnebje bolj celinsko, kar je razvidno predvsem v sorazmerno nizkih nočnih temperaturah.