Zemljevid - Kigali (Kigali Province)

Kigali je glavno mesto Ruande in z dobrim milijonom prebivalcev (po popisu leta 2012) daleč največje mesto te vzhodnoafriške države. Pravzaprav je edino večje urbano naselje v Ruandi, ki je pretežno kmetijska dežela, s tem pa tudi najpomembnejše politično in gospodarsko središče. V upravni delitvi države ima enakovreden status provincam, dalje pa se deli v tri okrožja: Nyarugenge, Gasabo in Kicukiro.

Mesto stoji na štirih gričih ob reki Ruganwa v goratem osrednjem delu Ruande in ima dobre prometne povezave do drugih regij, v bližini je tudi mednarodno letališče. Od gospodarskih panog sta pomembnejši izvoz čaja in kave, pa tudi lahka industrija in storitvene dejavnosti. Prebivalstvo je raznoliko, pri čemer obstaja ostra ločnica med Hutuji in Tutsiji, sprtima etničnima skupinama v krvavi državljanski vojni v 1990. letih, katere posledice so v ruandski družbi vidne še danes. Mestne oblasti sicer zdaj posvečajo veliko pozornosti čistoči in varnosti, zato velja Kigali za razmeroma varnega, še vedno pa velik del prebivalstva živi v barakarskih naseljih.

Kigali so leta 1907 ustanovili Nemci kot trgovsko središče v sklopu protektorata Nemška vzhodna Afrika, po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni pa je kot del ozemlja Ruanda-Urundi pripadlo Belgiji. Administrativno središče je bilo takrat Bujumbura v današnjem Burundiju, zato se je Kigali le počasi razvijal, predvsem na račun rudnikov v bližini. Leta 1962 je postal glavno mesto samostojne Ruande. Takrat se je začel razvijati kot industrijsko središče, v drugi polovici 20. stoletja so bile ustanovljene tudi univerza in tehniške višje šole. Intenzivnejša rast je po drugi strani prinesla s seboj težave s prenaseljenostjo (brezposelnost, revščina, kriminal). Kigali je močno prizadel ruandski genocid leta 1994, med katerim je bila ubita ali pregnana tretjina prebivalcev, predvsem Tutsijev, samo mesto pa je bilo delno porušeno. Leta 1995 je imelo 286.000 prebivalcev, večinoma vrnjenih beguncev, segregacija med Hutujci in Tutsiji pa je očitna še danes. Kljub temu se s priseljevanjem in naravnim prirastom število prebivalcev hitro viša in se bo ob sedanji stopni prirasta (4 % na letni ravni) do leta 2020 podvojilo, kar povzroča težave z zagotavljanjem komunalnih storitev.