Honiara
 |
Je mlado mesto. Nastalo je po drugi svetovni vojni na ozemlju vojaške baze, ki jo je ameriška vojska zgradila ob pomembnem vojaškem letališču (Henderson Airfield). Območje je bilo med vojno prizorišče srditih bojev na pacifiškem bojišču (bitka za Guadalcanal), ki so se končali z ameriško zmago. Naselje je kmalu pričelo hitro rasti, saj je pritegnilo številne mlade otočane, ki so tu našli delo in priložnost za pobeg od rigidne tradicionalne družbene ureditve. Leta 1952 je nadomestilo kraj Tulagi, ki ga je uničilo japonsko bombardiranje, kot glavno mesto takratnega britanskega protektorata, zato je kolonialna vlada zagnala obsežen program širitve in do sredine 1990. let je število prebivalcev preseglo 50.000. Tu so zastopane praktično vse etnične skupine, hkrati pa se razvija tudi urbana kultura pod vplivom Zahoda. Morje ob rtu Point Cruz so poglobili in rt spremenili v pristaniški kompleks, na lokaciji nekdanjega vojaškega letališča (približno 15 km vzhodno od Honiare) pa je bilo zgrajeno mednarodno letališče Honiara.
V zadnjih desetletjih je Honiara prizorišče medetničnih napetosti, ki jih povzroča priseljevanje z drugih otokov, predvsem z otoka Malaita severovzhodno od Guadalcanala. Leta 1999 je izbruhnilo medetnično nasilje, kljub posredovanju predstavnikov Skupnosti narodov med oboroženimi skupinami obeh strani je prišlo leta 2000 v Honiari do poskusa državnega udara, ki je pripeljal državo na rob državljanske vojne. Vnovič je nasilje izbruhnilo leta 2006, ko so prebivalci usmerili gnev tudi proti kitajskim priseljencem in močno poškodovali njihovo sosesko s tržnicami in lokali.
Zemljevid - Honiara
Zemljevid
Dežela - Salomonovi otoki
 |
 |
Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Kultura Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval Islas Salomón. Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS Curacoa, južne otoke razglasil za britanski protektorat. Med drugo svetovno vojno so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z bitko pri Guadalcanalu.