Bagdad (Baghdad)
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata. Po ocenah naj bi skupaj z velemestnim območjem imel sedem milijonov prebivalcev in bil tako največje mesto v Iraku. . Gre za drugo največje mesto v arabskem svetu (po Kairu) in drugo največje mesto v Jugozahodni Aziji (po Teheranu).
Zgodovina Bagdada, mesta na reki Tigris, sega vsaj v 8. stoletje in najverjetneje v predislamske čase. Nekdaj je bil središče muslimanskega sveta, od leta 2003 pa je zaradi iraške vojne pogreznjen v vrtinec nasilja.
Mesto leži na obsežni aluvialni ravnici, ki jo razpolavlja reka Tigris. Mesto leži na obeh bregovih reke. Predel na vzhodnem bregu se imenuje 'Risafa', predel na zahodnem bregu pa 'Karkh'. Mesto je zaradi lege na ravnici skoraj popolnoma ravno, kar je posledica poplavnega delovanja reke skozi zgodovino.
Zgodovina Bagdada, mesta na reki Tigris, sega vsaj v 8. stoletje in najverjetneje v predislamske čase. Nekdaj je bil središče muslimanskega sveta, od leta 2003 pa je zaradi iraške vojne pogreznjen v vrtinec nasilja.
Mesto leži na obsežni aluvialni ravnici, ki jo razpolavlja reka Tigris. Mesto leži na obeh bregovih reke. Predel na vzhodnem bregu se imenuje 'Risafa', predel na zahodnem bregu pa 'Karkh'. Mesto je zaradi lege na ravnici skoraj popolnoma ravno, kar je posledica poplavnega delovanja reke skozi zgodovino.
Zemljevid - Bagdad (Baghdad)
Zemljevid
Dežela - Mezopotamija
V Zahodnem svetu se zaradi bogate zgodovine nanjo gleda kot na zibelko civilizacije. V bakreni in bronasti dobi so bile na njenem ozemlju sumerska civilizacija ter Akadsko, Babilonsko in Asirsko kraljestvo. Vse države so bile na ozemlju sedanjega Iraka. V železni dobi sta tam nastali Novosirsko in Novobabilonsko cesarstvo. Domorodni Sumerci in Akadci (vključno z Asirci in Babilonci), so gospodovali v Mezopotamiji od začetka pisane zgodovine okoli leta 3100 pr. n. št. do ahemenidske osvojitve Babilona leta 539 pr. n. št.. Leta 332 pr. n. št. je Mezopotamijo zasedel Aleksander Veliki, po njegovi smrti pa je postala del grškega Selevkidskega cesarstva.
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
AR | Arabščina (Arabic language) |
HY | Armenščina (Armenian language) |
KU | Kurdščina (Kurdish language) |