Singalščina
Singalščina (සිංහල [siŋhələ]) je materni jezik največje etnične skupnosti na Šrilanki, to so Singalci. Spada med indoevropske jezike in sicer v indoarijsko vejo indoiranske podskupine.
Singalščino govori okoli 16 milijonov ljudi, zlasti na Šrilanki, kjer je leta 1958 postala prvi uradni jezik. Pri zapisovanju se uporablja posebna singalska pisava.
Najsorodnejši jezik singalščini je divehi, ki ga govorijo na Maldivih.
Prvi zapisi v singalščini so znani iz 3. in 2. stoletja pr. n. št., najstarejši literarni zapisi pa iz 10. stoletja n. št.
Singalščino govori okoli 16 milijonov ljudi, zlasti na Šrilanki, kjer je leta 1958 postala prvi uradni jezik. Pri zapisovanju se uporablja posebna singalska pisava.
Najsorodnejši jezik singalščini je divehi, ki ga govorijo na Maldivih.
Prvi zapisi v singalščini so znani iz 3. in 2. stoletja pr. n. št., najstarejši literarni zapisi pa iz 10. stoletja n. št.
Dežela
-
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka, [ˌɕriːlaŋkaː]; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev. Najkrajša razdalja med Indijo (Kodiyakkarai) in Šrilanko (Munasal) je 54,8 km.
Zaradi svoje lege je otok predstavljal strateško pomorsko središče med južno in vzhodno Azijo od antike do sodobnega časa. Jug in območja okoli Anuradhapure so centri starodavnega budizma, medtem ko so severu in vzhodu hindujski tempeljski kompleksi. Danes je država multi-verska in multi-etnična država, v kateri so poleg budizma in hinduizma še krščanstvo in islam pomembni religiji. Singalci sestavljajo večino prebivalstva. Tamilci so največja manjšina. Druge etnične manjšine so Mavri, Malajci, Burgerji in šrilanški domorodci, Veda.