Ruščina

Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk) ) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov. Ruščina je najbolj razširjen slovanski jezik. V skladu z ustavo Ruske federacije je uradni jezik na vsem njenem področju. Obenem je skupaj z jeziki tamkajšnjih avtohtonih prebivalcev (титульные языки) tudi uradni jezik vrste avtonomnih republik RF. Ruščina je materni jezik okoli 154 milijonom ljudem, kot drugi jezik pa jo uporablja še več kot 100 milijonov ljudi. Po podatkih iz leta 2012 v Ruski federaciji živi okoli 120 milijonov maternih govorcev ruščine ter še okoli 20 milijonov govorcev ruščine kot drugega jezika. Ruščina je tudi eden od šestih uradnih jezikov Organizacije združenih narodov ter eden izmed uradnih jezikov Unesca in drugih mednarodnih organizacij.

Znanost, ki preučuje ruski jezik, literaturo in kulturo, se imenuje rusistika.

Prvenstveno se ruščina seveda uporablja v Ruski federaciji. V ruščini delujejo državne institucije, poteka uradno sporočanje med ustanovami posameznih republik, tudi v vojski, v njej se izdaja periodika.

Dežela
  • Kirgizistan
    Kirgizistan ali Kirgizija (, Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji. Na vzhodu meji na Kitajsko, na severu na Kazahstan, na jugozahodu na Tadžikistan ter na zahodu na Uzbekistan. Njeno glavno mesto je Biškek.

    Beseda »Kyrgyz« naj bi bila izpeljana iz turške besede za »40«, v zvezi s štiridesetimi klani iz Manasa in legendarnim junakom, ki je združil štirideset regionalnih klanov proti Ujgurom. Dobesedno to pomeni »Nas je 40«. V začetku 9. stoletja so Ujguri obvladovali velik del Srednje Azije (vključno z današnjim Kirgizistanom), Mongolijo ter del Rusije in Kitajske. 40-žarkov na zastavi Kirgizistana pomeni teh štirideset plemen. Grafični element v središču sonca prikazuje leseni venec na jurti - prenosnem bivališču nomadov v stepah Srednje Azije.
  • Mongolija
    Mongolija (Монгол улс, 30px) je azijska celinska država, ki na severu meji na Rusijo, na jugu, vzhodu in zahodu na Kitajsko, na zahodu pa se približa Kazahstanu le na nekaj kilometrov. Je druga največja država, ki nima morja, takoj za bližnjim Kazahstanom. V Ulan Batorju, glavnem mestu in tudi največjem mestu, živi okoli 45 % prebivalstva. Politični sistem Mongolije je parlamentarna republika. Približno 30 % prebivalstva je nomadov ali pol-nomadov. Prevladujoča vera v Mongoliji je tibetanski budizem. Islam je prevladujoča religija med etničnimi Kazahstanci. Približno 20 % prebivalstva živi z manj kot 1,25 € na dan.

    Tisočletna zgodovina Mongolije se v glavnem deli na tri dele:
  • Tadžikistan
    Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (, Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji. Na jugu meji na Afganistan, na vzhodu na Kitajsko, na severu na Kirgizistan in na zahodu na Uzbekistan. Glavno mesto je Dušanbe.

  • Turkmenistan
    Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji. Leži vzhodno od Kaspijskega jezera, na severu meji na Kazahstan, na severu in severovzhodu na Uzbekistan, na jugovzhodu na Afganistan, na jugozahodu na Iran.

    Turkmenistan obsega Turansko nižavje s puščavo Karakum (»Črni pesek«), kjer se pojavljajo manjša slana jezera in sipine, na severozahodu sega Ustjurtska planota do Kaspijskega jezera. Proti meji z Iranom leži pogorje Kopet Dag z najvišjim vrhom Reza (2942 m). Jugovzhodni del pokriva rodovitna polpuščavska ravnina.
  • Uzbekistan
    Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji. Na skrajnem jugu meji na Afganistan, na severu in zahodu na Kazahstan, na vzhodu na Kirgizistan in Tadžikistan ter na jugu na Turkmenistan. Leži med dvema večjima rekama, Sir Darjo (antično ime Jaxartes) na severovzhodu in Amu Darjo (antično ime Oksus) na jugozahodu in z njima delno oblikuje svoje meje. Obsega 444.103 km² površine. Avtonomna republika Karakalpakistan (Qoraqalpog'histon), ki je del Uzbekistana, se nahaja v zahodni tretjini države. V času obstoja Sovjetske zveze je bil Uzbekistan po številu prebivalcev tretja najbolj obljudena republika v Sovjetski zvezi s 27 milijoni prebivalcev.

    Površje: nizka peščena puščava s sipinami; široke, ravninske, intenzivno namakane rečne doline vzdolž Amu Darje in Sir Darje; osušeno Aralsko jezero; polsuha travišča obdana z goratim Tadžikistanom in Kirgizistan na vzhodu.
  • Svalbard in Jan Mayen
    Svalbard in Jan Mayen sta norveški ozemlji v Arktičnem oceanu, v administrativne namene obravnavani kot skupna enota s kodo 'SJ' po standardu ISO 3166-1. Ozemlji sicer v upravni delitvi Norveške nimata povezave, njuna edina skupna lastnost je, da nista del nobenega okrožja.

    Svalbard je otočje pod norveško oblastjo, a s posebnim statusom po Svalbardski pogodbi, medtem ko je Jan Mayen samoten vulkanski otoček brez stalnega prebivalstva, ki ga upravlja guverner Nordlanda.