Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk) ) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov. Ruščina je najbolj razširjen slovanski jezik. V skladu z ustavo Ruske federacije je uradni jezik na vsem njenem področju. Obenem je skupaj z jeziki tamkajšnjih avtohtonih prebivalcev (титульные языки) tudi uradni jezik vrste avtonomnih republik RF. Ruščina je materni jezik okoli 154 milijonom ljudem, kot drugi jezik pa jo uporablja še več kot 100 milijonov ljudi. Po podatkih iz leta 2012 v Ruski federaciji živi okoli 120 milijonov maternih govorcev ruščine ter še okoli 20 milijonov govorcev ruščine kot drugega jezika. Ruščina je tudi eden od šestih uradnih jezikov Organizacije združenih narodov ter eden izmed uradnih jezikov Unesca in drugih mednarodnih organizacij.
Znanost, ki preučuje ruski jezik, literaturo in kulturo, se imenuje rusistika.
Prvenstveno se ruščina seveda uporablja v Ruski federaciji. V ruščini delujejo državne institucije, poteka uradno sporočanje med ustanovami posameznih republik, tudi v vojski, v njej se izdaja periodika.
Znanost, ki preučuje ruski jezik, literaturo in kulturo, se imenuje rusistika.
Prvenstveno se ruščina seveda uporablja v Ruski federaciji. V ruščini delujejo državne institucije, poteka uradno sporočanje med ustanovami posameznih republik, tudi v vojski, v njej se izdaja periodika.
Dežela
-
Kirgizistan
Beseda »Kyrgyz« naj bi bila izpeljana iz turške besede za »40«, v zvezi s štiridesetimi klani iz Manasa in legendarnim junakom, ki je združil štirideset regionalnih klanov proti Ujgurom. Dobesedno to pomeni »Nas je 40«. V začetku 9. stoletja so Ujguri obvladovali velik del Srednje Azije (vključno z današnjim Kirgizistanom), Mongolijo ter del Rusije in Kitajske. 40-žarkov na zastavi Kirgizistana pomeni teh štirideset plemen. Grafični element v središču sonca prikazuje leseni venec na jurti - prenosnem bivališču nomadov v stepah Srednje Azije. -
Mongolija
Tisočletna zgodovina Mongolije se v glavnem deli na tri dele: -
Tadžikistan
-
Turkmenistan
Turkmenistan obsega Turansko nižavje s puščavo Karakum (»Črni pesek«), kjer se pojavljajo manjša slana jezera in sipine, na severozahodu sega Ustjurtska planota do Kaspijskega jezera. Proti meji z Iranom leži pogorje Kopet Dag z najvišjim vrhom Reza (2942 m). Jugovzhodni del pokriva rodovitna polpuščavska ravnina. -
Uzbekistan
Površje: nizka peščena puščava s sipinami; široke, ravninske, intenzivno namakane rečne doline vzdolž Amu Darje in Sir Darje; osušeno Aralsko jezero; polsuha travišča obdana z goratim Tadžikistanom in Kirgizistan na vzhodu. -
Svalbard in Jan MayenSvalbard in Jan Mayen sta norveški ozemlji v Arktičnem oceanu, v administrativne namene obravnavani kot skupna enota s kodo 'SJ' po standardu ISO 3166-1. Ozemlji sicer v upravni delitvi Norveške nimata povezave, njuna edina skupna lastnost je, da nista del nobenega okrožja.
Svalbard je otočje pod norveško oblastjo, a s posebnim statusom po Svalbardski pogodbi, medtem ko je Jan Mayen samoten vulkanski otoček brez stalnega prebivalstva, ki ga upravlja guverner Nordlanda.