Perzijščina
Perzijščina (فارسی, Fārsi ) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov. Najbolj je razširjena v Iranu, Afganistanu, Tadžikistanu, Uzbekistanu ter v manjši meri v Armeniji, Iraku, Bahrajnu in Omanu. Je drugi najbolj množični jezik v blogosferi.
Perzijščina je naslednica srednje perzijščine, uradnega in liturgičnega jezika sasanidske Perzije, ki se je razvila iz stare perzijščine, jezika Perzijskega imperija iz časa Ahemenidov. Značilnost perzijščine je, da ima več standardnih različic. Njena slovnica je podobna mnogim sodobnim evropskim jezikom. Velja za umetniški in znanstveni jezik vzhodne polovice muslimanskega sveta.
Perzijščina je pomembno vplivala na jezike v svoji zemljepisni soseščini, še posebej na turške jezike v Srednji Aziji, Kavkazu in Anatoliji, na sosednje iranske jezike, kot tudi na armenščino in arabščino. Vplivala je tudi na indoarijske jezike, še posebej urdu, hindi, pandžabščino, sindščino in bengalščino.
Novi perzijski jezik datira od trenutka uvedbe arabske abecede okoli leta 650, ko je, v času začetkov islamskega vpliva, privzel veliko število arabskih besed in prerasel v izjemno bogat jezik. Perzijski jezik je v zadnjem tisočletju doživel tako malo sprememb, da izobraženi Iranec lahko bere več stoletij stare rokopise brez posebnih težav.
Perzijščina je naslednica srednje perzijščine, uradnega in liturgičnega jezika sasanidske Perzije, ki se je razvila iz stare perzijščine, jezika Perzijskega imperija iz časa Ahemenidov. Značilnost perzijščine je, da ima več standardnih različic. Njena slovnica je podobna mnogim sodobnim evropskim jezikom. Velja za umetniški in znanstveni jezik vzhodne polovice muslimanskega sveta.
Perzijščina je pomembno vplivala na jezike v svoji zemljepisni soseščini, še posebej na turške jezike v Srednji Aziji, Kavkazu in Anatoliji, na sosednje iranske jezike, kot tudi na armenščino in arabščino. Vplivala je tudi na indoarijske jezike, še posebej urdu, hindi, pandžabščino, sindščino in bengalščino.
Novi perzijski jezik datira od trenutka uvedbe arabske abecede okoli leta 650, ko je, v času začetkov islamskega vpliva, privzel veliko število arabskih besed in prerasel v izjemno bogat jezik. Perzijski jezik je v zadnjem tisočletju doživel tako malo sprememb, da izobraženi Iranec lahko bere več stoletij stare rokopise brez posebnih težav.
Dežela
-
Bahrajn
Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država. Zahodno od nje leži Saudova Arabija, ki jo z Bahrajnom povezuje Nasip kralja Fahda (uradno odprt 25. novembra 1986), južno na drugi strani Bahrajnskega zaliva pa Katar.
-
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom.
Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik. Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev. Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov.
