Grenlandščina

Grenlandščina
Grenlandščina ali kalaallisut je eskimsko-aleutski jezik, ki ga govori okoli 50.000 ljudi na Grenlandiji ter okoli 13.000 izseljencev na Danskem. Na Grenladniji ima poleg danščine status uradnega jezika.

Grenlandščina je sorodna kanadskim inuitskim jezikom, kot na primer jeziku inuktitut. Ima največ govorcev med vsemi eskimsko-aleutskimi jeziki. V grobem jo lahko razdelimo na 3 narečja: severno, vzhodno (tunumiutut) in zahodno narečje (kitaamiutut). Zahodna grenlandščina ima največje število govorcev in jo velikokrat kar poimenujemo s krovnim izrazom grenlandščina (kalaallisut). Vzhodna grenladščina se govori v okolici mesta Qaanaaq in je najbolj sorodna kanadskemu inuitskemu jeziku inuktitut.

Izraz kalaallisut pomeni kot Grenlandec.

Sposojenke iz grenlandščine, ki jih pozna slovenščina in številni drugi jeziki: iglu, anorak, kajak.

Dežela
  • Grenlandija
    Grenlandija (grenlandsko: Kalaallit Nunaat, dobesedno pomeni »Naša dežela«, in dansko: Grønland, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina). Okoli 84 odstotkov njene površine prekriva led.

    Do leta 1814 je bila Grenlandija ena od norveških kronskih kolonij, potem pa je pripadla Danski in leta 1953 postala sestavni del Kraljestva Danske. Danski parlament (Folketing) ji je leta 1978 podelil samoupravo (hjemmestyre), ki se je začela izvajati naslednje leto, 1. maja 1979. Kraljica Danske, Margareta II., še naprej ostaja vodja države. Grenlandija je v okviru Danske spadala k Evropski uniji (takrat Evropska skupnost) od 1. januarja 1973 (pristop Danske), vendar je bila pridobitev samouprave povod, da se je 1. januarja 1985 od Unije odcepila.