Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik. 26. julija 1887 je poljski okulist judovskega rodu L. L. Zamenhof objavil prvi učbenik esperanta (Unua Libro) in se podpisal s psevdonimom Dr. Esperanto (v prevodu "upajoči doktor"). Po njem je novi mednarodni jezik tudi dobil ime.
Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv. S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. Veliko govorcev esperanta vidi esperanto kot alternativo naraščajoči uporabi angleščine po svetu.
L. L. Zamenhof si prvin esperanta ni izmislil. Iz indoevropskih jezikov je vzel besedne sestavine, ki se najpogosteje pojavljajo v teh jezikih ali imajo najbolj vsesplošen pomen. Esperanto domnevno govori 2 milijona ljudi po celem svetu. Za okoli 1000 - 2000 ljudi je esperanto materni jezik.
lernu! je najbolj priljubljena spletna stran za brezplačno učenje esperanta. Do oktobra 2018 je imela okoli 278.000 registriranih uporabnikov. Z okoli 243.000 članki je Wikipedija v esperantu 32. največja Wikipedija po številu člankov in je največja Wikipedija med planskimi jeziki. 22. februarja 2012 je Google Prevajalnik dodal esperanto kot svoj 64. jezik. 29. maja 2015 je Duolingo, brezplačna aplikacija za učenje tujih jezikov, izdal tečaj za učenje esperanta v angleškem jeziku. Do novembra 2017 ima tečaj že več kot 1,1 milijona uporabnikov, od tega okoli 30 uporabnikov zaključi tečaj vsak dan.
Leta 2020 potekajo v Sloveniji tečaji esperanta v Izoli v Medgenaracijskem centru, na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru v obliki interesne dejavnosti, kjer preko angleščine z aplikacijo Duolingo in s tablicami učenci napredujejo v znanju angleščine, esperanta in tudi slovenščine. Tečaja esperanta sta tudi v Slovenj Gradcu in v Kranju. Do leta 2015 je potekal tudi lektorat esperanta v Ljubljani na Filozofski fakulteti, vendar so ga zaradi krčenja finančnih sredstev ukinili.
Poleti leta 2007 od 28. julija do 4. avgusta je potekal v Mariboru 7. kongres evropske esperantske unije. Na kongresu so prebrali in poslali pobudo slovenski vladi, da vključi jezik esperanto med 7 uradnih jezikov, ki jih Evropska unija uporablja pri svojem uradovanju v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vlada je odgovorila, da se bo glede uporabe jezikov držala dosedanje prakse, sam portal za informiranje pa je že v poizkusni fazi in ni možnosti za razširitev.
Esperanto je v poznih 70. letih 19. stoletja in v zgodnjih 80. letih 19. stoletja izumil poljski okulist judovskega rodu L. L. Zamenhof. Živel je v kraju Białystok, ki je bil tedaj del Ruskega cesarstva. Zamenhof je izumil esperanto, da bi kot je sam napisal "zmanjšali čas in trud, ki ga porabimo ko se učimo tuje jezike" in da bi "pospeševal bratstvo med ljudmi različnih jezikov".
Zamenhof v pismu Nikolaju Borovku leta 1895 lepo opiše razmere Białystoku, ki so ga vodile, da je izumil mednarodni jezik esperanto:
"Mesto, kjer sem se rodil in preživel svoje otroštvo, je usmerilo vse moje bodoče borbe. V Byalistoku so bili prebivalci razdeljeni na štiri različne elemente: Ruse, Poljake, Nemce in Žide, od katerih je vsak govoril svoj jezik in videl v vseh ostalih sovražnike. V takem mestu občutljiva oseba bolj kot drugje zazna bedo, izhajajočo iz jezikovnih delitev in vidi, da so različni jeziki prva, oziroma najbolj vplivna podlaga za delitev človeške družine v skupine sovražnikov. Vzgojen sem bil kot idealist, naučen, da so ljudje bratje, medtem ko sem na ulici na vsakem koraku zaznaval, da tam ni ljudi, temveč samo Rusi, Poljaki, Nemci, Židi in tako naprej. To je vedno hudo mučilo moj mladi duh, pogosto se sicer ljudje lahko nasmehnejo taki otroški tesnobi glede stanja sveta. takrat sem mislil, da so odrasli vsemogočni, zato sem si pogosto rekel, da bom, ko odrastem, uničil to zlo."
— L. L. Zamenhof, v pismu Nikolaju Borovku, okoli leta. 1895
Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv. S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. Veliko govorcev esperanta vidi esperanto kot alternativo naraščajoči uporabi angleščine po svetu.
L. L. Zamenhof si prvin esperanta ni izmislil. Iz indoevropskih jezikov je vzel besedne sestavine, ki se najpogosteje pojavljajo v teh jezikih ali imajo najbolj vsesplošen pomen. Esperanto domnevno govori 2 milijona ljudi po celem svetu. Za okoli 1000 - 2000 ljudi je esperanto materni jezik.
lernu! je najbolj priljubljena spletna stran za brezplačno učenje esperanta. Do oktobra 2018 je imela okoli 278.000 registriranih uporabnikov. Z okoli 243.000 članki je Wikipedija v esperantu 32. največja Wikipedija po številu člankov in je največja Wikipedija med planskimi jeziki. 22. februarja 2012 je Google Prevajalnik dodal esperanto kot svoj 64. jezik. 29. maja 2015 je Duolingo, brezplačna aplikacija za učenje tujih jezikov, izdal tečaj za učenje esperanta v angleškem jeziku. Do novembra 2017 ima tečaj že več kot 1,1 milijona uporabnikov, od tega okoli 30 uporabnikov zaključi tečaj vsak dan.
Leta 2020 potekajo v Sloveniji tečaji esperanta v Izoli v Medgenaracijskem centru, na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru v obliki interesne dejavnosti, kjer preko angleščine z aplikacijo Duolingo in s tablicami učenci napredujejo v znanju angleščine, esperanta in tudi slovenščine. Tečaja esperanta sta tudi v Slovenj Gradcu in v Kranju. Do leta 2015 je potekal tudi lektorat esperanta v Ljubljani na Filozofski fakulteti, vendar so ga zaradi krčenja finančnih sredstev ukinili.
Poleti leta 2007 od 28. julija do 4. avgusta je potekal v Mariboru 7. kongres evropske esperantske unije. Na kongresu so prebrali in poslali pobudo slovenski vladi, da vključi jezik esperanto med 7 uradnih jezikov, ki jih Evropska unija uporablja pri svojem uradovanju v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vlada je odgovorila, da se bo glede uporabe jezikov držala dosedanje prakse, sam portal za informiranje pa je že v poizkusni fazi in ni možnosti za razširitev.
Esperanto je v poznih 70. letih 19. stoletja in v zgodnjih 80. letih 19. stoletja izumil poljski okulist judovskega rodu L. L. Zamenhof. Živel je v kraju Białystok, ki je bil tedaj del Ruskega cesarstva. Zamenhof je izumil esperanto, da bi kot je sam napisal "zmanjšali čas in trud, ki ga porabimo ko se učimo tuje jezike" in da bi "pospeševal bratstvo med ljudmi različnih jezikov".
Zamenhof v pismu Nikolaju Borovku leta 1895 lepo opiše razmere Białystoku, ki so ga vodile, da je izumil mednarodni jezik esperanto:
"Mesto, kjer sem se rodil in preživel svoje otroštvo, je usmerilo vse moje bodoče borbe. V Byalistoku so bili prebivalci razdeljeni na štiri različne elemente: Ruse, Poljake, Nemce in Žide, od katerih je vsak govoril svoj jezik in videl v vseh ostalih sovražnike. V takem mestu občutljiva oseba bolj kot drugje zazna bedo, izhajajočo iz jezikovnih delitev in vidi, da so različni jeziki prva, oziroma najbolj vplivna podlaga za delitev človeške družine v skupine sovražnikov. Vzgojen sem bil kot idealist, naučen, da so ljudje bratje, medtem ko sem na ulici na vsakem koraku zaznaval, da tam ni ljudi, temveč samo Rusi, Poljaki, Nemci, Židi in tako naprej. To je vedno hudo mučilo moj mladi duh, pogosto se sicer ljudje lahko nasmehnejo taki otroški tesnobi glede stanja sveta. takrat sem mislil, da so odrasli vsemogočni, zato sem si pogosto rekel, da bom, ko odrastem, uničil to zlo."
— L. L. Zamenhof, v pismu Nikolaju Borovku, okoli leta. 1895