Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Albanska abeceda ima 36 črk: a, b, c, ç, d, dh, e, ë, f, g, gj, h, i, j, k, l, ll, m, n, nj, o, p, q, r, rr, s, sh, t, th, u, v, x, xh, y, z, zh.
Izgovarjava črk, ki jih v slovenski abecedi ni:
ç - identičen slovenskemu č
ë - izgovarja se kot polglasnik e
gj - izgovarjava kot đ
l - hkratni izgovor lj
ll - enak slovenskemu l
nj - hkratna izgovarjava nj
q - kot ć
Albanska abeceda ima 36 črk: a, b, c, ç, d, dh, e, ë, f, g, gj, h, i, j, k, l, ll, m, n, nj, o, p, q, r, rr, s, sh, t, th, u, v, x, xh, y, z, zh.
Izgovarjava črk, ki jih v slovenski abecedi ni:
ç - identičen slovenskemu č
ë - izgovarja se kot polglasnik e
gj - izgovarjava kot đ
l - hkratni izgovor lj
ll - enak slovenskemu l
nj - hkratna izgovarjava nj
q - kot ć
Dežela
-
Kosovo
Po kosovski vojni leta 1999 je Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), katerega varnost zagotavlja Kosovska sila (KFOR) pod poveljstvom Nata, in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi Slovenija. Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (, Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija, tudi Kosmet; ). -
Severna Makedonija
Po ureditvi je unitarna parlamentarna ustavna republika. Država je članica OZN, Nata, Sveta Evrope, Svetovne banke in OVSE, od leta 2005 pa tudi kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Država je poleg Albanije in Srbije ustanovna članica zveze Odprti Balkan. -
Črna gora
Črna gora je bila pod imenom Duklja samostojna že od leta 1042 in se je tudi pozneje uspešno upirala vojnim prodorom osmanske Turčije. Njena samostojnost je bila po vojnih uspehih kneza Nikole mednarodno potrjena tudi na berlinskem kongresu leta 1878.