Zemljevid - Valencija (Valencia)

Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia [balenθja], katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev. V njenem širšem urbanem območju, ki sega prek upravnih meja mesta, živi okoli 2,5 milijona ljudi. Valencija je tretje največje metropolitansko območje v Španiji, kjer živi med 1,7 in 2,5 milijona ljudi. Mesto ima status globalnega mesta. Mestno pristanišče je 5. najbolj prometno kontejnersko pristanišče v Evropi in najbolj prometno kontejnersko pristanišče v Sredozemskem morju.

Valencia je bila ustanovljena kot rimska kolonija leta 138 pred našim štetjem. Mesto se nahaja na bregovih Turia, na vzhodni obali Iberskega polotoka, v zalivu Valencia ob Sredozemskem morju. Zgodovinsko središče je eno največjih v Španiji, s približno 169 hektarjev; ta dediščina antičnih spomenikov in kulturnih znamenitosti naredi Valencijo kot eno najbolj priljubljenih turističnih destinacij v državi. Večji spomeniki so stolnica, Torres de Serranos, Torres de Quart, La Llotja de la Seda (razglašena kot svetovna dediščina UNESCO v letu 1996) in Ciutat de les Arts i les Ciències - kulturni in arhitekturni kompleks, ki temelji na zabavi in sta ga oblikovala Santiago Calatrava in Félix Candela. V Museu de Belles Arts de Valencia domuje velika zbirka slik iz 14. do 18. stoletja, vključno dela Velázqueza, El Greca in Goye kakor tudi pomembna serija grafik Piranesija. Institut Valencia d'Art Moderne je hiša stalne zbirke in občasnih razstav sodobne umetnosti in fotografije.

Tradicionalna španska jed paella izvira iz Valencije.

Izvirno latinsko ime mesta je bilo Valentia (latin.: [walentia]), kar pomeni "moč" ali "pogum", pri čemer so mesto imenovali skladno z rimsko navado priznavanja poguma nekdanjim rimskim vojakom po vojni. Rimski zgodovinar Tit Livij pojasnjuje, da je bila ustanovitev Valentie v 2. stoletju pred našim štetjem zaradi naseljevanja rimskih vojakov, ki so se borili proti iberskim upornikom, Viriatusom. (Viriatus - umrl 139 pr.n.št. je bil najpomembnejši voditelj v Luzitaniji, ki so premagali rimsko ekspanzijo v regijah zahodne Hispanije (rimsko poimenovanje) ali zahodne Iberie (grško poimenovanje)).

V času vladavine muslimanskih kraljestev v Španiji, je imelo mesto vzdevek Medina bu-Tarab ('Mesto radosti'), v skladu s transkripcijo, ali Medina at-Turab (مدينة التراب, 'Mesto peska'), saj se je nahajalo na bregovih reke Turia. Ni jasno, če je bil izraz Balansiyya (بلنسية) rezerviran za celotno Taifa Valencia ali za mesto.

S postopnimi glasovnimi spremembami Valentia je postala Valencija [balenθja] v kastiljščini in Valencia [Valensia] v valencijščini.