Zemljevid - Spodnja Avstrija (Niederösterreich)

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji. S površino 19.186 km² in okoli 1,7 milijona prebivalci (2022) je Spodnja Avstrija največja dežela v Avstriji, več prebivalcev od nje ima le še zvezna dežela Dunaj, ki ga Spodnja Avstrija ozemeljsko v celoti obkroža in je bil nekoč tudi glavno mesto te dežele, šele leta 1986 se je prestolnica Spodnje Avstrije preselila v Sankt Pölten.

Spodnja Avstrija je del evropske regije Centrope.

Leži vzhodno od Gornje Avstrije. S 414 km (uradni podatki) ima država drugo najdaljšo zunanjo mejo vseh avstrijskih dežel. Meji s Češko (pretežno z južno Moravsko) na severu in severozahodu ter na vzhodu s Slovaško. Prav tako meji na štiri druge avstrijske dežele, Gornjo Avstrijo (nad reko Anižo/Enns) na zahodu, s katero jo povezuje tok Donave, Štajersko na jugu in Gradiščansko na jugovzhodu (meja je Leitha), obsega pa tudi okolico Dunaja, ki ga (kot mesto-deželo) v celoti obkroža.

Spodnja Avstrija je razdeljena na štiri regije, znane kot Viertel (četrtine):

* Weinviertel ali Terciarna nižina (pod Manhartsbergom)

* Waldviertel ali Češki plato (nad Manhartsbergom)

* Mostviertel (nad Dunajskim gozdom)

* Industrieviertel (pod Dunajskim gozdom).

Te regije imajo različno geografsko strukturo. Medtem ko v Mostviertlu prevladuje vznožje apneniških Alp z gorami do 2000 m nadmorske višine; prva gorska območja, ki jih lahko pripišemo Alpam, so Spodnjeavstrijske Prealpe, je večina Waldviertla granitna ali gnajsova planota Češkega masiva (bolj znani kot 'češki granit in gnejsko visokogorje'), ki se lahko razdeli na višavje Ottenschlager in Kamp-Kremser Hochland ter planoto Gföhler. Hriboviti Weinviertel leži na severovzhodu in se spušča na ravnice Marchfelda na vzhodu države ter se loči od Donave z Dunajsko kotlino na jugu, ki pa je ločena od Dunajskega gozda s črto termalnih vrelcev (Thermenlinie), ki poteka od severa proti jugu.

Dunajska kotlina, prelomno območje in prehodi v Panonsko nižino je vzhodni konec Alp, ki tvori mejo do Dunajskega gozda v presenetljivi toplotni črti, ki teče sever-jug. Tako imenovani Wiener Neustädter Bucht se nadaljuje onkraj Donave v Marchfeldu.