Zemljevid - Saška-Anhalt (Saxony-Anhalt)

Saška-Anhalt (, uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.

Površina dežele je 20.447,7 kilometrov2, kar je le okoli 200 km2 več od Slovenije in ima 2,2 milijona prebivalcev, kar je tudi primerljivo. Je osma po površini in enajsta po številu prebivalcev med nemškimi deželami. Prestolnica je Magdeburg, največje mesto pa je Halle (Saale), ki je le malenkost pred njim po številčnosti. Druga večja mesta so še (Lutherstadt) Wittenberg, Dessau-Rosslau, Bernburg, Halberstadt, Weissenfels, Bitterfeld-Wolfen, Merseburg, Stendal itd. Saško-Anhalt obkrožajo dežele Spodnja Saška, Brandenburg, Saška in Turingija.

Dežela Saška-Anhalt je nastala julija 1945 po drugi svetovni vojni, ko je sovjetska uprava v zavezniško okupirani Nemčiji ustanovila to območje iz nekdanje pruske regije Saške in svobodne države Anhalt. Saška-Anhalt je leta 1949 postala del Nemške demokratične republike, 1952 je bila med upravnimi reformami razpuščena, njeno ozemlje pa razdeljeno na okrožji Halle in Magdeburg, mesto Torgau se je pri tem pridružilo okrožju Leipzig. Saška-Anhalt je bila ponovno vzpostavljena leta 1990 po združitvi Nemčij (brez Torgaua, ki je po novem del Svobodne dežele Saške), in postala ena izmed novih dežel Zvezne republike Nemčije.

Območje današnje Saške-Anhalt je bilo eno od kulturnih središč v nemško govorečem svetu v zgodnjem srednjem veku. Današnja deželna prestolnica Magdeburg je bila v tistem času eno od političnih središč v Svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda. O nekdanjem pomenu celotne regije danes pričajo tipični, dobro ohranjeni arhitekturni spomeniki iz romanike in gotike (glej tudi: Romanska cesta), kot je stolnica v Magdeburgu in cerkev v Halberstadtu, staro mesto Quedlinburg in številni gradovi in cerkve. Dežela Saška-Anhalt ima največjo gostoto Unescove svetovne kulturne dediščine v Nemčiji. Med njimi so Bauhaus Dessau v Dessau-Roßlau, Luthrovi spominski mesti Wittenberg in Eisleben (Luther Memorials in Eisleben and Wittenberg), staro mestno jedro Quedlinburg in vrtno kraljestvo Dessau-Wörlitz z Wörlitzerskim parkom. Za vasi in mesta je značilno, da so gosto in ozko zgrajene, pogosto s polleseno arhitekturo, z ogleda vrednimi starimi vaškimi cerkvami, tudi stavbe iz časa pruske province Saške, ki je bila takrat najbogatejša pokrajina v državi.

(opomba: do druge svetovne vojne glej članek Zgodovina Nemčije)

Aprila 1945 je ameriška vojska prevzela nadzor nad večino zahodnega in severnega območja prihodnje Saške-Anhalt. U.S. Group Control Council (predhodnik OMGUS - Office of Military Government, United States), je imenovala prve nenacistične uradnike na vodilne položaje na tem območju. Tako je bil Erhard Hübener, ki so ga nacisti odpustili, ponovno imenovan za Landeshauptmann (guvernerja dežele). V začetku julija se je ameriška vojska umaknila iz nekdanje pruske province Saške, da bi jo prevzela Rdeča armada kot del sovjetske okupacijske cone, kot je bilo dogovorjeno v Londonskem protokolu leta 1944.

9. julija je sovjetska SVAG (Sovyetskaya Voyennaya Administratsya v Germanii) odredila združitev svobodne dežele Anhalt, Halle-Merseburg, okrožje Magdeburg (v takratnih mejah), Allstedt (pred Turingijo) in nekaj vzhodnih braunschweiških eksklav (Calvörde in vzhodni del okrožja Blankenburg ) s pokrajino Saško. Prejšnja saška provinca Erfurt je postala del Turingije.

Anhalt je dobil ime po gradu Anhalt v bližini Harzgerodeja; izvor imena gradu ostaja neznan. SVAG je imenoval Hübenerja za predsednika deželne uprave Saške, ki je bila na novo ustanovljena funkcija. Uprava je bila nameščena v Halle, ki je postal prestolnica, tudi kasnejše Saške-Anhalt do leta 1952. 3. septembra 1945 je nova uprava, ki jo je uvedla sovjetska odredba, množično razlaščala, kar je večinoma udarilo imetnike velikih nepremičnin, pogosto plemenitega porekla.

Ob prvih (in edini) volitvah v sovjetski coni, ki je strankam omogočila resnično tekmovanje za sedeže v deželnih in državnih parlamentih, se je pokrajina Saška 20. oktobra 1946 preimenovala v deželo Saška-Anhalt (nemško Provinz Sachsen-Anhalt), ob upoštevanju predhodne združitve. 3. decembra 1946 so člani novega deželnega parlamenta z glasovanjem CDU in Liberalno demokratske stranke Nemčije (LDPD) izvolili Hübenerja za prvega ministra in predsednika Saške-Anhalt. Tako je postal edini guverner v sovjetski coni, ki ni bil član komunistične socialistične enotnosti Nemčije (SED). Bil je neprimeren guverner za sovjetske vladarje.

Po uradni zavezniški odločitvi, da razpusti Svobodno državo Prusijo, ki je ostala v negotovosti od pruskega državnega udara leta 1932, so njene nekdanje pokrajine, kolikor so še obstajale, dosegle državnost, zato se je pokrajina združila v deželi Saški-Anhalt 6. oktobra 1947. Leta 1949 je postala del Nemške demokratične republike. Od leta 1952 do leta 1990 so bile dežele Vzhodne Nemčije razpuščene in ozemlje Saške-Anhalt je bilo razdeljeno na vzhodno nemška okrožja Halle in Magdeburg, razen območje okoli Torgaua v Leipzig. Leta 1990 so se v času ponovne združitve Nemčije okrožja ponovno vključila kot dežela. Ozemlje okoli Torgaua se ni vrnilo v deželo in se je pridružilo Saški. Sedaj je Torgau središče okrožja Nordsachsen (od leta 2008).