Zemljevid - Samostan sv. Katarine, Sinaj (Saint Catherine's Monastery)

'''Samostan sv. Katarine''', pravoslavni samostan, močno utrjen, v gorovju na Sinajskem polotoku v Egiptu.

Samostan deluje neprekinjeno od ustanovitve leta 528. Postal je duhovno in kulturno središče grškega, latinskega, sirskega, etiopskega in slovanskega krščanskega meništva. Je sedež avtonomne Sinajske pravoslavne cerkve. V njem je najstarejša krščanska knjižnica, po številu rokopisov takoj za vatikansko. Samostan je vključen v Unescovo svetovno dediščino.

Gorovje na Sinajskem polotoku, kjer je na biblični gori Sinaj (tudi Horeb) Mojzes od Boga prejel deset božjih zapovedi, je svet kraj za judaizem, krščanstvo in tudi islam. Že v 4. stoletju so tam prebivale številne meniške skupnosti. Najstarejši opis življenja puščavnikov podaja potopis galske romarice Egerije iz obdobja 381-384.

V dolini Vadi el-Der, na domnevnem mestu, kjer naj bi po judovskem in krščanskem izročilu Bog govoril Mojzesu iz gorečega grma (2 Mz 3), je v četrtem stoletju že stala Marijina kapela. Najstarejši vir, ki govori o samostanu, kronika aleksandrijskega patriarha Eutychiusa iz 10. stoletja, pripisuje ustanovitev kapele Sveti Heleni, materi bizantinskega cesarja Konstantina.

Bizantinski cesar Justinijan I. je dal okrog kapele sezidati samostan in ga za zaščito menihov obdati z visokim in utrjenim obzidjem. Tam je naselil tudi samostanske varuhe, 200 družin, katerih potomci tudi danes živijo na samostanskih metohijah. Samostan je postal duhovno in kulturno središče grškega, latinskega, sirskega, etiopskega in slovanskega krščanskega meništva. Okrog leta 610 je eden od puščavnikov, poznan kot Ivan Klimakos (starogrško Ἰωάννης Κλίμακος, »klimax« pomeni »lestev«), v grščini napisal razpravo Lestev v raj, vplivno delo vzhodno krščanske duhovnosti, ki je oblikovalo mnoge generacije menihov in pobožnih ljudi. Življene kristjana je prikazal kot božjo lestev s tridesetimi klini, po kateri se verniki vzpenjajo proti nebesom, pri čemer jih demoni skušajo, angeli vzpodbujajo, Kristus pa jih na vrhu pričakuje z dobrodošlico.

Po legendi je Mohamed, preden je postal prerok, nekajkrat obiskal samostan. Po svojem političnem vzponu je leta 625 napisal dokument, v katerem samostanu zagotavlja nedotakljivost in s tem nadaljnji obstoj znotraj muslimanskega sveta. Dokument so priznavali vsi islamski vladarji, tako da samostan nikdar ni bil zavzet ali poškodovan. Dokument hrani danes muzej Topkapi v Carigradu, v samostanu pa se nahaja prepis, ki ga je dal narediti eden od osmanskih sultanov.

Ko je v začetku 11. stoletju fatimidski kalif Al-Hakim bi-Amr Alah grozil z razrušenjem samostana, so menihi poleg cerkve zgradili mošejo z minaretom.

Prisotnost križarjev v vzhodnem Sredozemlju od prve križarske vojne do leta 1270 spodbujala zanimanje evropskih kristjanov za samostan in povečala število romarjev, ki so obiskali samostan.

Tudi Napoleon je izdal varovalno pismo za samostan. Tako je samostan doživel edini napad šele 18. aprila 2017, ko so vhodno stražo napadli teroristi islamske milice ter ubili enega in ranili dva policista.

V novejšem času obiskuje samostan zelo veliko romarjev-turistov. Pod samostanom se je razvilo mestece Sveta Katarina, široko območje goratega Sinaja pa je proglašeno za nacionalni park Sveta Katarina.