Priština (Komuna e Prishtinës)
Priština ( aliali ) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17. februarja 2008. Je tudi upravno središče istoimenskega okrožja in občine.
Z 204 725 prebivalci (po popisu iz leta 2002 - 465.186, torej skoraj pol milijona) je Priština največje mesto na Kosovu. Prebivalci Prištine so večinoma Albanci, nekaj pa je tudi Srbov, Turkov, Bošnjakov, Romov in drugih. V mestu imata svoj sedež kosovska vlada, prav tako je Priština upravno, izobraževalno in kulturno središče Kosova. Tu sta tudi univerza, Kosovska akademija znanosti in umetnosti ter mednarodno letališče z IATA-kodo PRN in ICAO-kodo BKPR.
Priština leži na okoli 650 m nadmorske višine. Ima blago celinsko podnebje s sončnimi dnevi in hladnimi nočmi.
Skozi Prištino sta tekli rečici Veluša in Prištevka, ki sta bili v 1970. letih spremenjeni v pokrita kanala. Priština je obkrožena s poseljenimi griči, mestnimi četrtmi Veternik in Matica na jugu, zelena Germia z gozdovi na vzhodu in Dragodan na zahodu.
V času rimskega cesarja Justinijana I. (483-565) je bilo mesto popolnoma porušeno, nato pa ga je cesar obnovil - obstajala so tri mesta in sicer Justiniana Prima (sedaj vas Taor), Justiniana Secunda (sedaj naselje Ulpiana blizu Prištine) in Justinopolis (sedaj vas Beder, vzhodno od vasi Taor). Med letoma 1282 in 1321 je bila Priština prestolnica srbskega kralja Milutina, kasneje pa tudi drugih kraljev vse do kosovske bitke leta 1389.
Z 204 725 prebivalci (po popisu iz leta 2002 - 465.186, torej skoraj pol milijona) je Priština največje mesto na Kosovu. Prebivalci Prištine so večinoma Albanci, nekaj pa je tudi Srbov, Turkov, Bošnjakov, Romov in drugih. V mestu imata svoj sedež kosovska vlada, prav tako je Priština upravno, izobraževalno in kulturno središče Kosova. Tu sta tudi univerza, Kosovska akademija znanosti in umetnosti ter mednarodno letališče z IATA-kodo PRN in ICAO-kodo BKPR.
Priština leži na okoli 650 m nadmorske višine. Ima blago celinsko podnebje s sončnimi dnevi in hladnimi nočmi.
Skozi Prištino sta tekli rečici Veluša in Prištevka, ki sta bili v 1970. letih spremenjeni v pokrita kanala. Priština je obkrožena s poseljenimi griči, mestnimi četrtmi Veternik in Matica na jugu, zelena Germia z gozdovi na vzhodu in Dragodan na zahodu.
V času rimskega cesarja Justinijana I. (483-565) je bilo mesto popolnoma porušeno, nato pa ga je cesar obnovil - obstajala so tri mesta in sicer Justiniana Prima (sedaj vas Taor), Justiniana Secunda (sedaj naselje Ulpiana blizu Prištine) in Justinopolis (sedaj vas Beder, vzhodno od vasi Taor). Med letoma 1282 in 1321 je bila Priština prestolnica srbskega kralja Milutina, kasneje pa tudi drugih kraljev vse do kosovske bitke leta 1389.
Zemljevid - Priština (Komuna e Prishtinës)
Zemljevid
Dežela - Kosovo
 |
 |
Po kosovski vojni leta 1999 je Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), katerega varnost zagotavlja Kosovska sila (KFOR) pod poveljstvom Nata, in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi Slovenija. Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (, Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija, tudi Kosmet; ).
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
| ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
|---|---|
| SQ | Albanščina (Albanian language) |
| SR | Srbščina (Serbian language) |