Minsk
 |
 |
Prvič je bil Minsk v pisnih virih omenjen leta 1067 zaradi bitke ob Nemigi. Stare različice imena mesta so Miensk, Mieńsk in Mieniesk. Ljudska etimologija povezuje ta poimenovanja z glagolom menjati ), vendar je bolj verjetno, da je Minsk dobil ime po reki Menka, ki danes teče po ceveh pod mestnimi ulicami. Minsk je bil pomembno mestno središče srednjeveške Pološke kneževine.
Današnji grb je bil Minsku dodeljen 12. januarja leta 1591.
Skozi mesto poteka meja med vodozbirnima območjema Baltskega morja in Črnega morja. Največja reka, ki danes teče skozi Minsk je Svisloč, spada v črnomorsko vodozbirno območje. Posamezne četrti mesta ležijo od 184 do 280 metrov nad morsko višino.
Minsk leži v območju zmernega celinskega podnebja z zaznavnim vplivom morskega zraka. Poletja so topla, niso pa vroča. Srednja temperatura julija je +18 °C. Srednja temperatura januarja je -7 °C. V zadnjih letih opazujejo rahlo poviševanje srednjih temperatur.
V Mnisku se nahaja sedež Skupnosti neodvisnih držav, ki predstavlja ohlapno gospodarsko skupnost večine nekdanjih sovjetskih držav.
Zemljevid - Minsk
Zemljevid
Dežela - Belorusija
 |
 |
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
| ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
|---|---|---|---|
| BYN | Beloruski rubelj (Belarusian ruble) | Br | 2 |
| ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
|---|---|
| BE | Beloruščina (Belarusian language) |
| RU | Ruščina (Russian language) |