Zemljevid - Meka (Mecca)

Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji. Leži v ozki Abrahamovi dolini (vadi Ibrahim) v gorski pokrajini Arabskega polotoka na nadmorski višini 277 metrov.

Meka slovi kot najsvetejši kraj islama, saj se je v njej rodil prerok Mohamed. Vanjo morajo vsaj enkrat v življenju romati vsi sposobni muslimani, ki si to lahko privoščijo. Ta obveza, imenovana hadž, sodi met pet stebrov islama. Izraz Meka je zavoljo tega prišel v splošno uporabo za vsak kraj, ki je pomemben za določeno skupino ljudi.

Mohamed se je rodil v Meki 571 n. št., leta 622 pa je zbežal v Medino, ki je prav tako postala sveto mesto. Ta beg imenujemo hidžra.

Na hadž - romanje v Meko - se vsakoletno odpravi okrog tri milijone muslimanov. Hadž poteka v muslimanskem mesecu Du al-Hidždža. Veliko drugih se odpravi na manjše romanje, imenovano umrah, izvedljivo kadarkoli v letu. Obrede hadža je videlo zelo malo nemuslimanov, saj je tem strogo prepovedan prihod v Meko ali v drugo muslimansko sveto mesto Medino.

Osrednja točka Meke je Kaba, tako imenovana »božja hiša«, ki naj bi jo po verovanju Muslimanov zgradil Abraham s sinom Izmailom. Pokrita je z zlatom izvezenim črnim brokatom. Romarji sedemkrat obkrožijo Kabo, lahko pa tudi poskusijo poljubiti kotni Črni kamen. Nato pijejo iz vodnjaka Zamzam, voda katerega naj bi imela posebne lastnosti. Večina si jih pri njem tudi napolni steklenico, ki jo odnesejo domov.

Med hadžem romarji potujejo tudi v Mino, majhno vas, kjer kamenjajo hudiča, ki ga predstavljajo kamniti stebri. Na tem prizorišču je množica pod svojimi nogami že poteptala ljudi. Nato se povzpnejo na grič Arafat, kjer je prostor za molitev. Tu naj bi prerok Mohamed imel svojo zadnjo pridigo.

Vsi muslimani na svetu se med molitvijo (petkrat dnevno) obrnejo v smeri Meke.

Sveta mošeja (arabsko Al-Masjid al-Haram - prečrkovano Almazdžid alharam ) v Meki je za muslimane najsvetejša mošeja na svetu.