Zemljevid - Lüderitz

Lüderitz
Lüderitz je pristaniško mesto v jugozahodni Namibiji, ki leži ob eni najmanj gostoljubnih obal v Afriki. Pristanišče se je razvilo okrog Robert Harbourja in Shark Islanda.

Mesto je znano po kolonialni arhitekturi z nekaterimi secesijskimi deli in po divjih živalih, tjulnjih, pingvinih, plamencih in nojih. Na koncu opuščene železniške proge do Keetmanshoopa je muzej. Leta 2013 so poročali, da je bil Lüderitz preimenovan v !NamiǂNûs. Ime naj bi se nanašalo samo na volilno enoto.

Na zaliv, v katerem je Lüderitz, je prvi naletel Evropejec Bartolomeu Dias leta 1487 in ga imenoval zaliv Angra Pequena (Mali zaliv). Na jugu polotoka je postavil padrão (kamniti križ). V 18. stoletju so nizozemski pustolovci in znanstveniki raziskovali območje zaradi mineralov, vendar niso bili uspešni. Nadaljnje raziskovalne odprave so bile v začetku 19. stoletja, ko je bilo v oceanu odkritih veliko prostoživečih živali. Ustanovljena so bila donosna podjetja za kitolov, lov na tjulnje, ribolov in pridelavo gvana. Lüderitz je začel kot trgovska postojanka.

Mesto je bilo ustanovljeno leta 1883, ko je Heinrich Vogelsang kupil Angro Pequeno in nekatera okoliška ozemlja v imenu Adolfa Lüderitza, hanzeata iz Bremna v Nemčiji, od lokalnega voditelja Namov Josefa Frederiksa II. iz Betanije. Ko se Adolf Lüderitz ni vrnil z odprave k reki Oranje leta 1886, se je Angra Pequena preimenovala v Lüderitzbucht v njegovo čast. Leta 1905 so nemški organi na Island Sharku postavili koncentracijsko taborišče, ki je bilo zelo strogo in je delovalo med letoma 1905 in 1907 med hererskimi vojnami. V taborišču je umrlo več tisoč Afričanov, Hererov in Namov zaradi tragičnih razmer in prisilnega dela. Gradili so mesto, železnice, pristanišča in delali na kmetijah belih naseljencev.

Leta 1909 je po odkritju diamantov v bližini Lüderitz zacvetel, blaginjo je omogočila diamantna mrzlica. Leta 1912 je imel Lüderitz že 1100 prebivalcev brez avtohtonega prebivalstva. Čeprav je bil v krutem okolju med puščavo in oceanom, se je trgovina v pristaniškem mestu povečala, v bližini diamantnega rudnika pa je bilo zgrajeno naselje Kolmanskop.

Po prvi svetovni vojni in kapitulaciji Nemčije je Južna Afrika leta 1915 prevzela v upravljanje Nemško Jugozahodno Afriko. Veliko Nemcev so izgnali iz Lüderitza, število prebivalcev se je zmanjšalo. Od leta 1920 dalje so diamante kopali le še bolj južno od mesta, v krajih, kot sta Pomona in Elizabeth Bay. Ta razvoj je povzročil, da Lüderitz "kot trgovsko mesto" ni bil več tako pomemben. Ostalo je le nekaj ribiških podjetij, nekaj pristaniške dejavnosti in tkalcev preprog.

V prizadevanjih za odstranitev kolonialnih imen z zemljevidov Namibije je namibijska vlada leta 2013 volilno enoto preimenovala v !NamiǂNûs, ki je ime domorodcev pred letom 1884, ko so Nemci kraj preimenovali v Lüderitz iz Chanugauba.

 
Zemljevid - Lüderitz
Zemljevid
Google Earth - Zemljevid - Lüderitz
Google Earth
OpenStreetMap - Zemljevid - Lüderitz
OpenStreetMap
Zemljevid - Lüderitz - Esri.WorldImagery
Esri.WorldImagery
Zemljevid - Lüderitz - Esri.WorldStreetMap
Esri.WorldStreetMap
Zemljevid - Lüderitz - OpenStreetMap.Mapnik
OpenStreetMap.Mapnik
Zemljevid - Lüderitz - OpenStreetMap.HOT
OpenStreetMap.HOT
Zemljevid - Lüderitz - OpenTopoMap
OpenTopoMap
Zemljevid - Lüderitz - CartoDB.Positron
CartoDB.Positron
Zemljevid - Lüderitz - CartoDB.Voyager
CartoDB.Voyager
Zemljevid - Lüderitz - OpenMapSurfer.Roads
OpenMapSurfer.Roads
Zemljevid - Lüderitz - Esri.WorldTopoMap
Esri.WorldTopoMap
Zemljevid - Lüderitz - Stamen.TonerLite
Stamen.TonerLite
Dežela - Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana. Na severu meji na Angolo in Zambijo, na vzhodu na Bocvano in na jugu na Republiko Južno Afriko. Neodvisna je postala leta 1990, glavno mesto je Windhoek. Namibija ima 2,1 milijona prebivalcev in je zaradi velike puščave Namib ena najredkeje poseljenih držav na svetu.

Sušna ozemlja današnje Namibije so že zelo zgodaj naselila ljudstva Sani, Damari in Nami, od približno 14. stoletja pa so se s severa priseljevali Bantujci. Večina ozemlja je leta 1884 postala protektorat Nemškega cesarstva in ostala nemška kolonija do konca prve svetovne vojne oziroma leta 1920, ko ga je Društvo narodov dodelilo Združenemu kraljestvu oz. Južnoafriški uniji, ki je uvedla svoje zakone in leta 1948 politiko apartheida. Zaliv kitov in Pingvinski otoki so bili priključeni Kapski koloniji pod britansko krono leta 1878 in vključeni v Južnoafriško unijo ob njeni ustanovitvi leta 1910. V drugi polovici 20. stoletja so zaradi vrste vstaj in zahtev po političnem predstavništvu Združeni narodi prevzeli neposredno skrbništvo nad ozemljem. Leta 1973 je bila kot uradna predstavnica namibijskih ljudi priznana Organizacija ljudstev jugozahodne Afrike (South West Africa People's Organisation, SWAPO). Namibija je ostala pod južnoafriško upravo kot del jugozahodne Afrike. Po notranjem nasilju je Južna Afrika leta 1985 v Namibiji uvedla začasno upravo. Namibija je postala neodvisna leta 1990, razen Zaliva kitov in Pingvinskih otokov, ki so ostali pod južnoafriškim nadzorom do leta 1994.
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
AF Afrikanščina (Afrikaans language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Angola 
  •  Bocvana 
  •  Južnoafriška republika 
  •  Zambija