Zemljevid - Liberija (Republic of Liberia)

Liberija (Republic of Liberia)
Liberija uradno Republika Liberija, je država, ki leži ob obali zahodne Afrike. Na severozahodu meji na Sierro Leone, na severu na Gvinejo, na vzhodu na Slonokoščeno obalo ter na jugu in zahodu na severni Atlantski ocean. Meja z Gvinejo je dolga 590 km, meja s Sierro Leone 299 km, meja s Slonokoščeno obalo pa 778 km. Država ima okoli 5 milijonov prebivalcev po površini pa je velika 111.369 kvadratnih kilometrov. Uradni jezik v Liberiji je angleščina, poleg tega pa se v državi govori več kot 20 drugih jezikov. Glavno in največje mesto Liberije je Monrovija.

Zastava države je sestavljena iz 12 enakih horizontalnih rdeče-belih črt in bele petkrake zvezde v modrem kvadratu v zgornjem levem kotu. Črte predstavljajo 12 podpisnikov deklaracije o neodvisnost, moder kvadrat predstavlja afriško celino, petkraka zvezda pa svobodo, ki je bila podeljena nekoč ameriškim sužnjem. Osnova za nastanek zastave pa je bila Zastava Združenih držav Amerike.

Liberija je nastala v začetku 19. stoletja kot projekt Ameriške kolonizacijske družbe (ACS), ki je verjela, da bodo imeli temnopolti v Afriki boljše možnosti za svobodo in blaginjo kot v Združenih državah Amerike. Med letom 1822 in začetkom ameriške državljanske vojne leta 1861 se je v Liberijo preselilo več kot 15.000 osvobojenih in svobodno rojenih črncev, ki so se v ZDA soočali z družbenim in pravnim zatiranjem, ter 3198 Afro-Karibov. Postopoma so razvili "ameriško-liberijsko" identiteto in s seboj prinesli svojo kulturo in tradicijo; liberijska ustava in zastava sta bili oblikovani po ameriški, glavno mesto pa je bilo poimenovano po podporniku ACS in ameriškem predsedniku Jamesu Monroeju. Liberija je 26. julija 1847 razglasila neodvisnost, ki so jo ZDA priznale šele 5. februarja 1862. 3. januarja 1848 je bil Joseph Jenkins Roberts, premožen, svobodno rojen Afroameričan iz ameriške zvezne države Virginija, ki se je naselil v Liberiji, izvoljen za prvega predsednika Liberije, potem ko so ljudje razglasili neodvisnost.

Liberija je bila prva afriška republika, ki je razglasila neodvisnost, in je prva in najstarejša sodobna republika v Afriki. Bila je ena redkih držav, ki je v času dirke za Afriko ohranila svojo suverenost. Med drugo svetovno vojno je Liberija podpirala vojna prizadevanja Združenih držav proti Nemčiji, v zameno pa je prejela znatne ameriške naložbe v infrastrukturo, ki so pripomogle k blaginji in razvoju države. Predsednik William Tubman je spodbujal gospodarske in politične spremembe, ki so povečale blaginjo in mednarodno prepoznavnost države; Liberija je bila ustanovna članica Lige narodov, Združenih narodov in Organizacije afriške enotnosti.

Ameriško-liberijski naseljenci se niso dobro razumeli z domorodnimi ljudstvi, na katera so naleteli, zlasti s tistimi, ki so živela v bolj izolirani notranjosti. Kolonialne naselbine so napadali Kruji in Greboji iz svojih notranjih položajev. Američani in Liberijci so spodbujali verske organizacije k ustanavljanju misijonov in šol za izobraževanje domačega prebivalstva. Američani in Liberijci so se oblikovali v majhno elito, ki je imela nesorazmerno veliko politično moč; avtohtoni Afričani do leta 1904 niso imeli pravice do državljanstva v lastni deželi.

Leta 1980 je zaradi političnih napetosti, ki so nastale pod vladavino Williama R. Tolberta, prišlo do vojaškega udara, med katerim je bil Tolbert ubit, kar je pomenilo konec ameriško-liberijske vladavine v državi in začetek več kot dveh desetletij politične nestabilnosti. Po petih letih vojaške vladavine Sveta narodne odrešitve in petih letih civilne vladavine Nacionalne demokratske stranke Liberije sta sledili prva in druga liberijska državljanska vojna. Posledično je umrlo 250.000 ljudi (približno 8 % prebivalstva), še več jih je bilo razseljenih, liberijsko gospodarstvo pa se je zmanjšalo za 90 %. Mirovni sporazum iz leta 2003 je pripeljal do demokratičnih volitev leta 2005, na katerih je bila za predsednico izvoljena Ellen Johnson Sirleaf, ki se je zapisala v zgodovino kot prva ženska predsednica na celini. Konflikti in izbruh virusa ebole v letih 2013-2016 so močno prizadeli nacionalno infrastrukturo in osnovne socialne storitve, tako da je leta 2015 83 % prebivalstva živelo pod mednarodnim pragom revščine.

 
Neighbourhood - Dežela  
Zemljevid - Liberija (Republic of Liberia)
Zemljevid
Google Earth - Zemljevid - Liberija
Google Earth
OpenStreetMap - Zemljevid - Liberija
OpenStreetMap
Zemljevid - LiberijaLiberia_relief_location_map.jpg
Liberia_relief_locat...
1000x1010
freemapviewer.org
Zemljevid - Liberija1000px-Liberia_location_map.svg.jpg
1000px-Liberia_locat...
1000x1010
freemapviewer.org
Zemljevid - LiberijaSatellite_image_of_Liberia_in_January_2003.jpg
Satellite_image_of_L...
1861x1949
freemapviewer.org
Zemljevid - LiberijaLiberia_Regions_map.jpg
Liberia_Regions_map....
2000x1892
freemapviewer.org
Zemljevid - Liberija3148px-Topographic_map_of_Liberia-en.svg.png
3148px-Topographic_m...
2728x2048
freemapviewer.org
Monrovia-City-Map.jp...
2051x3381
mappery.com
Un-liberia.png
3037x2257
upload.wikimedia.org
large_detailed_polit...
2510x1922
www.vidiani.com
Liberia-Regions-Map....
2000x1892
mappery.com
Liberia-physical-map...
1412x1427
www.ezilon.com
Liberia-road-map.gif
1412x1369
www.ezilon.com
Liberia-Physical-Map...
1600x1201
www.mappery.com
political-map-of-Lib...
1412x1336
www.ezilon.com
liberia_rel96.jpg
1118x1344
www.lib.utexas.edu
liberia_pol96.jpg
1108x1314
www.lib.utexas.edu
8008874-circle-of-ab...
1200x1200
us.123rf.com
liberia_rel_2004.jpg
1027x1261
www.lib.utexas.edu
liberia_rel_2004.jpg
1027x1261
images.nationmaster....
liberia_pol_2004.jpg
1027x1261
images.nationmaster....
liberia_pol_2004.jpg
1027x1261
www.lib.utexas.edu
liberia_pol96-ed.gif
1002x1236
www.globalsecurity.o...
liberia.gif
1002x1234
images.nationmaster....
carte_liberia.gif
1002x1234
www.mappi.net
3529187-abstract-vec...
966x1200
us.123rf.com
liberia73.gif
1143x971
d-maps.com