Zemljevid - Krakov (Kraków)

Krakov, latinsko Cracovia) je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Leži na jugu Poljske, 350 kilometrov južno od glavnega mesta Varšave ob reki Visli, nastal pa je okoli gradu Vavel. Do leta 1596 je bilo glavno mesto Poljske, nato je kralj Sigismund III. zaradi boljše geografske lege takratne Poljsko-Litovske federacije sedež glavnega mesta prestavil iz Krakova v Varšavo. Konec leta 2011 je v samem mestu prebivalo okoli 760.000 prebivalcev; v metropolitanskem območju mesta pa skupno 1,4 milijona.

Po invaziji na Poljsko ob začetku druge svetovne vojne je Krakov postal sedež splošne nemške vlade. Judovska populacija je bila primorana v selitev v Krakovski geto - Kazimierz, od kjer so jih pošiljali v koncentracijska taborišča kot je (Auschwitz) ali v delovna taborišča (Plašov).

Leta 1978 je bil Krakovski nadškof, Karol Wojtyła, izvoljen za papeža rimskokatoliške cerkve. Bil je prvi neitalijanski papež v 455-ih letih in prvi slovanski papež. Leta 1978 je bil Krakov vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, in to celotno staro mestno jedro. Krakov se po mnogih seznamih navaja kot eno najlepših mest v Evropi. Svojo bogato kulturno dediščino razkazuje čez obdobja od gotike, renesanse in baroka. Mestna arhitektura vključuje stolnico in kraljevi grad, Baziliko svete Marije in največji srednjeveški trg v Evropi. Tukaj je sedež Jagelonske univerze (ustanovljene 1364), ene najstarejših univerz na svetu, ki ima tradicijo najuglednejše visokošolske ustanove na Poljskem, poleg nje je v mestu še 10 javnih (mdr. papeška univerza Janeza Pavla II.) in 13 zasebnih visokošolskih zavodov, pa tudi Poljska akademija znanosti in umetnosti (Polska Akademia Umiejętności, PAU), ki deluje od leta 1872 (s prekinitvijo v obdobju 1958-89).

Zgodovina Krakova se začne z dokazi o naselju iz kamene dobe na sedanjem mestu hriba Vavel. Legenda krakovsko ustanovitev pripisuje mitskemu vladarju Krakusu, ki ga je zgradil nad jamo, ki jo je zasedel Vavelski zmaj. Krakus je zaslužen tudi za gradnjo gradu Vavel in ubijanje zmaja tako, da ga je nahranil z mrtvo ovco, polno žvepla. Slednjo je zmaj požrl in poginil. Čevljar je postal princ Krakus in kasneje kralj. Prva zabeležena omemba Krakusa, ki se je takrat pisal Grakch, je v Chronica seu originale regum et principum Poloniae iz leta 1190.

Prvi pisni zapis o imenu mesta sega v leto 965, ko je bil Krakov opisan kot opazno trgovsko središče, ki ga je najprej nadzorovala Moravska (876–879), vendar ga je češki vojvoda Boleslav I. zajel leta 955. Prvi priznani poljski vladar Mješko I. je Krakov odvzel Češki in ga proti koncu vladavine vključil v posesti rodbine Pjast.

Leta 1038 je Krakov postal sedež poljske vlade. Do konca 10. stoletja je bilo mesto vodilno trgovsko središče. Zgrajene so bile opečne zgradbe, vključno z kraljevim gradom Vavel s sv. Feliksom in Adauktom Rotundo, romanskimi cerkvami, kot je sv. Vojteh, Vavelska stolnica in bazilika (Kościół Mariacki). Mesto je bilo opustošeno in požgano med invazijo Mongolov leta 1241. Obnovljeno je bilo praktično enako, na podlagi novega lokacijskega načrta, ki ga je leta 1257 vključil visoki vojvoda Boleslav V. Sramežljivi. Ta je po zgledu Vroclava uvedel mestne pravice po vzoru Magdeburškega zakona, ki omogočajo davčne ugodnosti in nove trgovinske privilegije za državljane. Leta 1259 so mesto spet opustošili Mongoli. Tretji napad leta 1287 je bil delno odbit zaradi novozgrajenih utrdb. Leta 1335 je poljski kralj Kazimir III. (v poljščini Kazimierz III Wielki) razglasil dve zahodni predmestji za novo mesto, poimenovano po njem, Kazimierz (latinsko Casimiria). Obrambni zidovi so bili postavljeni okoli osrednjega odseka Kazimierza leta 1362, parcela pa je bila namenjena avguštinskemu redu ob Skalki, majhnemu skalnemu pomolu, na katerem je samostan.

Mesto se je uveljavilo leta 1364, ko je Kazimir III. Poljski ustanovil univerzo v Krakovu, drugo najstarejšo univerzo v srednji Evropi po Karlovi univerzi v Pragi. Kralj Kazimir je začel delati tudi kampus za akademijo v Kazimierzu, vendar je umrl leta 1370 in kampus ni bil nikoli dokončan. Mesto je še naprej raslo pod skupno litovsko-poljsko rodbino Jageloncev. Kot glavno mesto Kraljevine Poljske in član Hanzeatske zveze je mesto privabljalo številne obrtnike iz tujine, podjetja in cehe, ko so znanost in umetnost začele cveteti. Kraljeva pisarna in univerza sta zagotovili prvi razcvet poljske literarne kulture v mestu.