Zemljevid - Kőszeg

Kőszeg (nemško Güns, izgovori [ɡʏns]; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.

Kőszeg je privlačno majhno madžarsko mesto, z neokrnjeno naravo in ohranjenim starim mestnim jedrom, ponosno na svojo junaško vlogo v madžarski zgodovini in na glavnega junaka v njej, Nikolo Jurišića, na katerega ime se v mestu naleti na vsakem koraku.

Mesto je v 13. stoletju ustanovila rodbina grofov Gising (madž: Kőszegi) (hrvaško Gisingovci), podveja ene najmočnejših madžarskih plemiških rodbin, rodbine Héder, ki je koncem 13. stoletja, v času zadnjih arpadovskih kraljev, obvladovala velik del zahodne Madžarske, dele Hrvaške in Slavonije. Grofje Gisinški so pred letom 1274 začeli upravljati svoje posesti iz Kőszega.

Leta 1327 pa je madžarski kralj iz rodu Anžujcev, Karel Robert (vladal 1308-42), ko je po izumrtju Arpadovcev ponovno združeval Madžarsko, strl moč madžarskega plemstva in tudi Gisingom odvzel njihove madžarske posesti. Kőszeg je naslednje leto (1328) postal kraljevo mesto. Pod oblastjo Anžujcev (1347-82) se je mesto utrjevalo. Kralj Sigismund Luksemburški (ogrski kralj 1387-1437) je grofijo Kőszeg za posojilo zastavil rodbini Ellerbach. Njegov palatin Nikolaus Garai jo je leta 1392 spet odkupil.

V veliki avstrijsko-turški vojni je mala utrdba Kőszeg leta 1532 zaustavila veliko turško vojsko na poti proti Dunaju. Poveljnik maloštevilne mestne posadke, Nikola Jurišić (Madžari mu pravijo Jurisics Miklós), je med 5. in 30. avgustom odbil 19 naskokov vojske velikega vezirja Pargalı Ibrahim paše. Nazadnje so Turki opustili obleganje. Po izročilu se je zadnja skupina Turkov oddaljila od mestnega obzidja ob 11 uri. V spomin na to, cerkveni zvonovi v Kőszegu od leta 1777 zvonijo ob 11-ih (namesto ob 12-ih).

Leta 1695 sta bila grofija in mesto vključena med posesti rodbine Esterházy, ki je z njima gospodarila do leta 1931.

Med uporom madžarskih kmetov in Rákoczyjevim poskusom osvoboditve Madžarske izpod avstrijske nadvlade, je bil Kőszeg v letih 1705-11 poleg Szombathelyja najpomembnejša trdnjava kurucev (upornikov) na ozemlju zahodno od reke Rabe.

Po teh dogodkih je Kőszeg v 18. stoletju preživljal najbolj mirno obdobje svoje zgodovine. V prvi polovici 19. stoletja je izgubil vodilno vlogo v Železni županiji. Ni pritegnil industrije, ki se je širila na Madžarsko. Ostal je mesto malih obrti, trgovine, šolstva in sanatorijev. Zato pa je ohranil čisto naravo in nedotaknjeno staro mestno jedro, ki je danes lepo obnovljeno. Kőszeg velja za enega najlepših madžarskih mestec.