Kartagina (Carthage)
Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie ; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji. V antičnih časih je bila Kartagina sprva glavno mesto enako poimenovane pomorske in trgovske sile. Prebivalce Kartagine so Rimljani imenovali Punci (izvirajo iz Feničanov). Po uničenju Kartagine s strani Rimljanov je Kartažanski imperij padel v 2. stoletju pr. n. št. pod Rimsko cesarstvo; Kartagina je bila ponovno ustanovljena pod vodstvom Gaja Ilija Cezarja in kmalu znova vstala in postala pomembno mesto. Šele s koncem antike se je pomen kraja končal.
Danes je Kartagina (arabsko قرطاج Qartādsch, DMG Qarṭāǧ) predmestje Tunisa. Arheološko najdišče Kartagina je bilo leta 1979 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine in je turistična znamenitost.
Kartagina leži na afriški sredozemski obali, približno deset kilometrov vzhodno od današnjega Tunisa v severni Tuniziji. Kartagina je bila na najpomembnejši feničanski trgovski poti med Levantom in Gibraltarjem. Lokacija ob Sicilski ožini je omogočala nadzor nad pomorsko trgovino v Sredozemlju. To je bil glavni razlog za gospodarsko in vojaško prevlado mesta. Hkrati je obstajala povezava s Sicilije s Tirenskim morjem in območjem severnega Sredozemlja.
Mesto samo je ležalo na polotoku, ki na vzhodu meji na Tuniški zaliv, na severu je laguna Sebkhet Ariana in na jugu Tuniško jezero. Lokacija je bila strateško ugodna, ker je olajšala obrambo mesta na kopnem. Grič Byrsa je bil središče tako punske kot rimske Kartagine. Severno od dejanskega mestnega območja, vendar še vedno znotraj obzidja, je bilo v starih časih kmetijsko območje Megara.
Danes je Kartagina (arabsko قرطاج Qartādsch, DMG Qarṭāǧ) predmestje Tunisa. Arheološko najdišče Kartagina je bilo leta 1979 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine in je turistična znamenitost.
Kartagina leži na afriški sredozemski obali, približno deset kilometrov vzhodno od današnjega Tunisa v severni Tuniziji. Kartagina je bila na najpomembnejši feničanski trgovski poti med Levantom in Gibraltarjem. Lokacija ob Sicilski ožini je omogočala nadzor nad pomorsko trgovino v Sredozemlju. To je bil glavni razlog za gospodarsko in vojaško prevlado mesta. Hkrati je obstajala povezava s Sicilije s Tirenskim morjem in območjem severnega Sredozemlja.
Mesto samo je ležalo na polotoku, ki na vzhodu meji na Tuniški zaliv, na severu je laguna Sebkhet Ariana in na jugu Tuniško jezero. Lokacija je bila strateško ugodna, ker je olajšala obrambo mesta na kopnem. Grič Byrsa je bil središče tako punske kot rimske Kartagine. Severno od dejanskega mestnega območja, vendar še vedno znotraj obzidja, je bilo v starih časih kmetijsko območje Megara.
Zemljevid - Kartagina (Carthage)
Zemljevid
Dežela - Tunizija
Ob začetku pisane zgodovine je bila Tunizija naseljena z berberskimi plemeni. Obalo so v 10. stoletju pr. n. št. naselili Feničani. V 6. stoletju je svoj višek dosegla Kartagina, a je bila v 2. stoletju pr. n. št. premagana v vojnah z Rimom in tako to ozemlje postane ena od rimskih provinc. V 5. stoletju so se tu naselili Vandali, nakar so v 6. stoletju sem prišli še Bizantinci. Arabci so zasedli to področje v 7. stoletju; vladali so z uspehom, z raznimi berberskimi upori. Vladanje Aglabidov (9. stoletje) in Ziridov (od 972), berberskih naslednikov Fatimidov, je bilo posebej uspešno obdobje.
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
TND | Tunizijski dinar (Tunisian dinar) | دت | 3 |
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
AR | Arabščina (Arabic language) |