Zemljevid - Harare

Harare (do 1982 uradno Salisbury ) je glavno mesto Zimbabveja in s skoraj 1,5 milijona prebivalcev ožjega urbanega območja (popis 2012 ) največje mesto te države na jugu Afrike. Administrativno je del istoimenske province v upravni delitvi Zimbabveja, ki obsega še mesti Epworth in Chitungwiza ter šteje skupno preko 2 milijona prebivalcev.

Je politično, gospodarsko in prometno središče države, tu se nahajajo številni industrijski obrati, v okolici je razvito rudarstvo (zlato), mesto pa je tudi osrednja točka za distribucijo kmetijskih pridelkov svoje regije, predvsem tobaka. Zaradi revščine in politične nestabilnosti se sooča s številnimi težavami z infrastrukturo in se običajno uvršča pri dnu lestvic svetovnih mest po kakovosti življenja.

Naselje so ustanovili britanski kolonisti kot Fort Salisbury leta 1890, ime je dobil po takratnemu ministrskemu predsedniku Združenega kraljestva Robertu Gascoyne-Cecilu, 3. markizu Salisburyjskemu. Kraj ob reki Mukuvisi so izbrali zaradi strateškega pomena, zaradi okoliških vzpetin je bil varen, z veliko rodovitne zemlje v okolici in zalogami gradbenih materialov. Naslednje leto so začrtali načrt mesta in določili lokacijo za naseljevanje črncev približno kilometer stran od prvotnega jedra. Leta 1892 je upravo prevzel sanitarni odbor, ki je bil odgovoren za planiranje infrastrukture. Do konca stoletja sta bili zgrajeni telegrafska in železniška povezava; število naseljencev se je povzpelo do 1600 in za administracijo je bila ustanovljena občina.

Leta 1935 je Salisbury dobil status mesta, intenzivnejši razvoj pa se je začel po drugi svetovni vojni, ko je postal prestolnica delno samostojne Federacije Rodezije in Nyasalanda ter privabil industrijo. V tem času sta bila belski in črnski del mesta strogo ločena, črnske soseske so bile skoncentrirane predvsem ob industrijskih obratih. Po razpadu federacije in razglasitvi neodvisnosti Zimbabveja leta 1965 se je razvoj večjidel ustavil. Dodatno so mesto, skupaj s preostankom države, prizadele mednarodne sankcije zaradi oboroženega upora proti belcem. Po drugi strani se je v razmeroma varno urbano okolje priselilo večje število beguncev iz podeželja.

Po stabilizaciji razmer v 1980. letih se je neodvisna vlada Zimbabveja ponovno posvetila tudi izboljšanju razmer v prestolnici, ki je bila leta 1982 preimenovana v Harare. Že prej je bila ukinjena delitev na belske in črnske dele mesta, tako da rasno razlikovanje ni več tako izrazito, ostajajo pa težave z razkorakom med bogatimi in revnimi ter infrastrukturo, predvsem prometno.