Zemljevid - Galicija (Španija) (Galicia)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia [ɡaˈliθjɐ] ali Galiza [ɡaˈliθɐ];[a] špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo. Obsega površino 29.574 km² v severozahodnem kotu Iberskega polotoka in vključuje province A Coruña, Lugo, Ourense in Pontevedra, ki štejejo skupaj 2.701.743 prebivalcev (2018). Glavno mesto Galicije je znano romarsko središče Santiago de Compostela.

Galicija leži ob Atlantski obali. Na jugu meji na Portugalsko, na vzhodu na španske avtonomne skupnosti Kastilja in Leon ter Asturijo, na zahodu na Atlantski ocean in na severu na Biskajski zaliv. Galicija ima več kot 1660 km obale, vključno s svojimi obalnimi otoki in otočki, med njimi otoki Cíes, Ons, Sálvora, otok Cortegada, ki skupaj tvorijo Narodni park galicijski atlantski otoki, ter največji in najbolj naseljen, A Illa de Arousa.

Ime Galicia izhaja iz latinskega toponima Callaecia, kasneje Gallaecia, povezano z imenom starodavnega keltskega plemena, ki je prebivalo severno od reke Douro, Gallaeci ali Callaeci v latinščini ali Καλλαϊκoί (Kallaïkoí) v grščini. Ti Callaeci so bili prvo pleme na tem območju, ki je pomagalo Luzitancem proti napadalcem Rimljanom. Rimljani so svoje ime uporabljali za vsa ostala plemena na severozahodu, ki so govorila isti jezik in živela enako življenje.

Toponimijo imena so že od 7. stoletja preučevali avtorji, kot je Isidor Seviljski, ki je zapisal, da so “Galicijci zaradi svoje svetle kože tako imenovani Gali«, ki so ime povezali z grško besedo za mleko. V 21. stoletju so nekateri učenjaki (J. J. Moralejo, Carlos Búa) ime starih Callaecev izvlekli bodisi iz proto-indoevropskega *kl (H) -no- za hrib, prek lokalne relacijske končnice -aik-, ki je prav tako potrjena v kceltiberščini, kar pomeni 'hrib (ljudje)'; ali pa iz protokeltskega *kallī- za 'gozd', kar pomeni 'gozdni (ljudje)'. Kakor koli že, Galicija, ki sama po sebi izhaja iz etničnega imena ‘’Kallaikói'', pomeni »dežela Galicijev«.

Drugi nedavni predlog prihaja od jezikoslovca Francesca Benozza, potem ko je v številnih keltskih besedah s pomenom 'kamen' ali 'skala' identificiral koren gall- / kall-, kot sledi: gall (stara irščina), gal (srednji valižanščina), gailleichan (škotsko-galsko), kailhoù (bretonsko), galagh (manško) in gall (galsko). Zato Benozzo razlaga etnonim Callaeci kot 'kamniti ljudje' ali 'ljudje, ki delajo s kamnom', glede na graditelje starodavnih megalitov in kamnitih tvorb, tako pogostih v Galiciji.

Ime se je razvilo v srednjem veku od Gallaecia, včasih napisane Galletia, do Galicije. V 13. stoletju je s pisnim pojavom galicijskega jezika Galiza postala najbolj običajna pisna oblika imena države, ki jo je v 15. in 16. stoletju nadomestila sedanja oblika Galicia, kar je tudi črkopis imena v španščini. Zgodovinsko poimenovanje Galiza je spet postalo priljubljeno konec 19. in prve tri četrtine 20. stoletja in se še danes pogosto uporablja. Lokalna vlada Hunta de Galicia uporablja Galicia. Kraljeva galicijska akademija, institucija, pristojna za urejanje galicijskega jezika, ki je Galiza sicer priznala kot legitimno sedanje ime, je izjavila, da je edino uradno ime države Galicia.

Zaradi zgodovine in kulture Galicije z mitologijo se je dežela imenovala »Terra Meiga« (dežela čarovnic).