Zemljevid - Fidži (Republic of Fiji)

Fidži (,, fidžijsko-hindijsko फ़िजी, Fijī), uradno Republika Fidžijski otoki (fidžijsko-hindijsko फ़िजी गणराज्य, Fijī Gaṇarājya), je otoška država v južnem Tihem oceanu vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja. Država obsega arhipelag okrog 322 otokov, med katerimi jih je 106 stalno naseljenih, in 522 otočkov in čeri. Ime Fidži je stara tongovska beseda za otoke, ki pa izhaja iz fidžijskega imena Viti. 87 % prebivalstva živi na največjih otokih Viti Levu in Vanua Levu. Fidži je neodvisen od leta 1970, republika pa od leta 1987 z glavnim mestom Suva na otoku Viti Levu. Fidži je parlamentarna demokracija od demokratičnih volitev 17. septembra 2014.

V nedavni zgodovini Fidžija je prevladoval spor med domorodno fidžijsko večino in indijsko manjšino v državi. Na Fidžiju je decembra 2006 potekal vojaški državni udar; vodil ga je Voreqe Bainimarama, ki se je 5. decembra 2006 razglasil za začasnega predsednika Fidžija. 4. decembra 2007 je predsedništvo vrnil ratuju Josefu Iloili, ta pa ga je naslednji dan razglasil za začasnega ministrskega predsednika.

Fidži je osamljena skupina otokov v jugozahodnem Tihem oceanu, približno 2100 kilometrov severno od Aucklanda na Novi Zelandiji. Skupne obale je 1129 kilometrov. Otočje sestavlja 332 otokov s skupno površino 18.274 kvadratnih kilometrov, od katerih je 110 naseljenih. Zunaj otočja Fidži sta še otok Rotuma na skrajnem severu in atol Ceva-i-Ra na skrajnem jugozahodu države Fidži.

Glavna otoka Viti Levu (10.429 km²) in Vanua Levu (5556 km²) pokrivata skoraj devet desetin površine države in sta, tako kot večina otokov na Fidžiju, vulkanskega izvora, manjši pa so nastali iz koralnih grebenov. Na dveh velikih otokih so razgibane gorske verige, ki se dvigajo nad ozkimi obalnimi ravnicami in obalnimi koralnimi grebeni. Najvišja gora je Tomanivi (prej: gora Victoria) na Viti Levu s 1324 m. Poleg Viti Levu in Vanua Levu so nekoliko večji še Taveuni (470 km²), Kadavu (411 km²) ter Gau in Koro (vsak 140 km²).

Otočje ima tropsko, vroče in vlažno podnebje s temperaturami od 16 do 32 stopinj Celzija. Poleti z več padavinami, od novembra do aprila, tropski cikloni napadajo južni Tihi ocean. Statistično bo na otočje v 10 letih vplivalo od 10 do 12 ciklonov, od katerih dva do trije povzročijo hudo škodo. V zimskih mesecih od maja do oktobra stalni jugovzhodni vetrovi prinašajo hladnejši zrak. Ta se sreča s toplim ekvatorialnim zrakom (konvergenčno območje južnega Tihega oceana) in povzroči nastanek oblakov in padavin. Te vremenske razmere, ki jih povzročajo pasatni vetrovi, prinašajo močne padavine, zlasti na gorati, gosto gozdnati jugovzhodni obali glavnega otoka (Viti Levu). Zahodna pobočja z redkimi drevesi in travniki so precej bolj suha. Več kot dve tretjini površine Fidžija je gozdnato in le majhen delež je pašnih površin.

Pred letom 2007 so v centralni in zahodni diviziji (upravna enota) potekale regionalne reforme, ki so še posebej prizadele Suvo, ki je morala območja odstopiti novoustanovljenima Nasinu in Nausori. Suva skupaj z Nausori in Nasinuje tvori aglomeracijo koridorja Suva-Nausori. Največja mesta so (na dan 17. septembra 2017): Suva s 93.870 prebivalci, Nasinu z 92.043 prebivalci, Lautoka s 71.573 prebivalci, Nadi s 71.048 prebivalci in Nausori s 57.882 prebivalci. Na Fidžiju ločujejo dve kategoriji mest, 12 vključenih mest, ki jih sestavljajo urbano območje in okolica ter imajo svojo mestno upravo in sedem nevključenih mest brez lastne mestne uprave.