Zemljevid - Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji. Leži v široki dolini reke Gera (potek: Gera→ Unstrut→ Saale→ Laba→ Severno morje), v južnem delu Turinške kotline, severno od Turinškega gozda. Leži sredi skoraj ravne črte mest, ki jih sestavlja šest največjih turinških mest, ki tvorijo osrednji metropolitanski koridor dežele, »turinško mestno verigo« (Thüringer Städtekette) z več kot 500.000 prebivalci, ki se razteza od Eisenacha na zahodu, preko Gothe, Erfurta, Weimarja in Jene, do mesta Gera na vzhodu. Erfurt in mesto Göttingen na jugu Spodnje Saške sta dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, ki sta najbližje geografskemu središču Nemčije. Erfurt je 100 km jugozahodno od Leipziga, 250 km severovzhodno od Frankfurta, 300 km jugozahodno od Berlina in 400 km severno od Münchna.

Staro mestno jedro Erfurta je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih središč v Nemčiji. Turistične znamenitosti so Krämerbrücke (Trgovski most), Stara sinagoga (Alte Synagoge), najstarejša še stoječa sinagoga v Evropi, Stolnični grič (Domberg) z Erfurtsko stolnico (Erfurter Dom) in cerkvijo sv. Ksaverija (Severikirche) in citadela Petersberg (Zitadelle Petersberg), ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v srednji Evropi. Gospodarstvo mesta temelji na kmetijstvu, vrtnarstvu in mikroelektroniki. Zaradi osrednje lokacije je postal logistično središče za Nemčijo in srednjo Evropo. Erfurt gosti drugi največji trgovski sejem v vzhodni Nemčiji (za Leipzigom) in javno televizijsko oddajo za otroke KiKa.

Mesto leži ov Via Regia, srednjeveški trgovski in romarski cestni mreži. Sodobni Erfurt je tudi središče za hitre vlake ICE ter druga nemška in evropska prometna omrežja. Erfurt je bil prvič omenjen leta 742, ko je sveti Bonifacij ustanovil škofijo. Čeprav mesto politično ni pripadalo nobeni od Turinških držav, je hitro postalo gospodarsko središče regije in je bilo član Hanzeatske lige. V času Svetega rimskega cesarstva je bil del elektorata Mainz, kasneje je leta 1802 je postal del Kraljevine Prusije. Od leta 1949 do 1990 je bil Erfurt del Nemške demokratične republike (NDR – tudi Vzhodna Nemčija).

Univerza v Erfurtu je bila ustanovljena leta 1379 in je tako prva univerza, ustanovljena na geografskem območju, ki sestavlja današnjo Nemčijo. Zaprta je bila leta 1816 in ponovno ustanovljena leta 1994, z glavnim sodobnim kampusom na mestu, kjer je bila učiteljska šola. Martin Luther (1483–1546) je bil njen najslavnejši študent, ki je tam študiral od leta 1501, preden je leta 1505 vstopil v samostan svetega Avguština. Drugi znani Erfurtčani so srednjeveški filozof in mistik Mojster Eckhart (okoli 1260–1328), baročni skladatelj Johann Pachelbel (1653–1706) in sociolog Max Weber (1864–1920).