Republika Nikaragva je obmorska država v Srednji Ameriki. Na severu meji na Honduras, na vzhodu na Karibsko morje, na jugu na Kostariko, ter na zahodu na Severni Tihi ocean.
Pred prihodom prvih Evropejcev so bile v notranjosti dežele manjše indijanske državice, v nižavju ob karibski obali pa so živeli lovci in nabiralci. Krištof Kolumb se je na območju današnje Nikaragve prvič izkrcal leta 1502 in priključil ozemlje španski kroni. Sledil mu je osvajalec Gil González, ki je leta 1522 sklenil sporazum z Nicarao, poglavarjem najmočnejšega indijanskega plemena. Ozemlje je bilo od 1524 del podkraljestva Nova Španija, potem pod avtonomnim generalnim kapitanatom Gvatemala, ob odcepitvi od Špancev nekaj časa del Mehike, Združenih provinc Srednje Amerike in ob razpadu skupne države postane samostojna država Nikaragva od 30. aprila 1838. Že pred osamosvojitvijo se je Nikaragva delila na liberalce s središčem v Leónu in na konservativce iz Granade, njihova nasprotja pa so večkrat prerasla tudi v oborožene spopade.
