Zemljevid - Budimpešta (Budapest)

Budimpešta (Budapest)
Budimpešta (madžarsko in v večini jezikov Budapest, češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev (kar je manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev). Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija Glavno mesto, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2 in pol milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.

Arheološke najdbe dokazujejo poseljenost območja današnje Budimpešte že v kameni dobi. Pozneje je na mestu današnje Óbude keltsko pleme Evariski ustanovilo majhno naselbino Ak-Ink (bogate vode). Na njenih temeljih so Rimljani leta 89 ustanovili naselje Aquincum, ki je leta 106 postalo glavno mesto province Panonija in to ostalo vse do konca 4. stoletja. Na mestu današnje Pešte (ob levem bregu Donave) je stalo mesto Contra aquincum (ali Trans Aquincum).

V 5.stoletju, obdobju Hunov, je kralj Atila zgradi svoje mesto. Leta 896 so območje današnjega mesta zasedli Ogri in postopoma so do leta 1873 nastala samostojna mesta Stari Budim (Óbuda), Budim (Buda) in Pešta (Pest).

Leta 1241 so Mongoli napadli Pešto in prek zamrznjene Donave še Budim. Zaradi tega je dal kralj Béla IV. Ogrski utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj te utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kraljevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Ogrske. V tem času, ko so anžuvinski kralji širili trgovino, se je močno razvilo. Budim je doživel razcvet v času Sigismunda Luksemburškega in še zlasti Matije Korvina, ki je dal sezidati renesančno palačo in ustanovil knjižnico.

Turki so zasedli Pešto leta 1526 po zmagi v bitki pri Mohaču. Budim so zasedli 15 let kasneje. Prestolnica se je preselila v Pozsony (današnjo Bratislavo), Budim pa je postal glavno mesto turške province. Do turškega umika leta 1686, ko so današnjo Madžarsko zasedli Habsburžani, je večina stavb zaradi nevzdrževanja propadala, le nad termalnimi vrelci so nastala kopališča.

Največji razcvet v tem času je doživela Pešta, od leta 1723 tudi sedež uprave ogrskega dela kraljevine. Leta 1777 se je v Budim iz Nagyszombata (današnje Trnave) preselila univerza, ki se je že čez 7 let preselila v Pešto. Leta 1784 se je prestolnica iz Bratislave ponovno preselila v Budim. V času grofa Istvána Széchenyja so vsa tri mesta doživela ponoven razcvet in pričela dobivati današnjo podobo.

Ob vstaji leta 1849 so se prvič pojavile zahteve po združitvi vseh treh mest. Habsburška oblast se je temu upirala vse do leta 1873, ko je Budimpešta z združitvijo Bude, Óbude in Pešte tudi formalno nastala in bila glavno mesto ogrskega dela leta 1867 ustanovljene Avstro-Ogrske.

Zlasti peštanska stran se je še naprej razvijala, mesto je postalo prometno vozlišče države, leta 1896, ravno na 1000. obletnico madžarske osvojitve Panonije, pa je kot drugo mesto na svetu (za Londonom) dobilo podzemno železnico.

Razvoj mesta je zaustavila prva svetovna vojna, po kateri je postalo prestolnica neodvisne, vendar s trianonsko pogodbo močno okleščene Madžarske. Med drugo svetovno vojno so leta 1944, po strmoglavljenju Miklósa Horthyja, mesto zasedli Nemci in pobili približno tretjino izmed 500.000 budimpeštanskih Judov. Precej škode so povzročila tako bombardiranja ameriških bombnikov kot obleganje Rdeče armade, ki je 13. februarja osvobodila mesto.

Leta 1956 je izbruhnila madžarska protikomunistična vstaja, ki jo je sovjetska vojska z ogromno premočjo krvavo zatrla. Ubitih je bilo več deset tisoč ljudi, madžarskega predsednika Imre Nagya, ki se zatekel v Jugoslovansko ambasado (zraven Trga Herojev), je takratna jugoslovanska vlada izdala Sovjetom, ki so ga na tajnem procesu obsodili na smrt ter ga kmalu zatem usmrtili. Madžarska je tako ostala komunistična država in tudi članica Varšavskega pakta še dobrih 30 let, kar je negativno vplivalo na njen razvoj, kot tudi na razvoj Budimpešte. Gospodarstvo, ki je bilo pred komunizmom enako gospodarstvu Avstrije, je bilo leta 1989 neprimerljivo slabše in je na nižjem nivoju še danes. 
Zemljevid - Budimpešta (Budapest)
Zemljevid
OpenStreetMap - Zemljevid - Budimpešta
OpenStreetMap
Zemljevid - Budimpešta - Esri.WorldImagery
Esri.WorldImagery
Zemljevid - Budimpešta - Esri.WorldStreetMap
Esri.WorldStreetMap
Zemljevid - Budimpešta - OpenStreetMap.Mapnik
OpenStreetMap.Mapnik
Zemljevid - Budimpešta - OpenStreetMap.HOT
OpenStreetMap.HOT
Zemljevid - Budimpešta - CartoDB.Positron
CartoDB.Positron
Zemljevid - Budimpešta - CartoDB.Voyager
CartoDB.Voyager
Zemljevid - Budimpešta - OpenMapSurfer.Roads
OpenMapSurfer.Roads
Zemljevid - Budimpešta - Esri.WorldTopoMap
Esri.WorldTopoMap
Zemljevid - Budimpešta - Stamen.TonerLite
Stamen.TonerLite
Dežela - Madžarska
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Valuta Simbol Significant Figures
HUF Madžarski forint (Hungarian forint) Ft 2
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
HU Madžarščina (Hungarian language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Avstrija 
  •  Hrvaška 
  •  Romunija 
  •  Slovaška 
  •  Slovenija 
  •  Srbija 
  •  Ukrajina 
Administrative Subdivision
Mesto, Vas,...