Zemljevid - Bosna in Hercegovina (Bosnia and Herzegovina)

Zastava Bosne in Hercegovine

Bosna in Hercegovina (Srbo-Hrvaško: Bosna i Hercegovina - BiH, Боснa и Херцеговина ), znana tudi kot enostavno Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ. Nahaja se v jugovzhodni Evropi. Na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja, prav tako ima pomorsko mejo z Italijo. Glavno mesto države je Sarajevo.

Bosna in Hercegovina je skoraj celinska država, saj ima izjemno kratko obalo (20 km) ob Jadranskem morju pri mestu Neum. Osrednji in vzhodni del države je večinoma hribovit in na severovzhodu načeloma raven. Osrednji del Bosne ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi snežnimi zimami. Južni del države, Hercegovina je deležna mediteranskega podnebja.

Sledi človeške poselitve Bosne in Hercegovine se pojavljajo že v neolitski dobi, med in po katerem je bila poseljena z več ilirskimi in keltskimi civilizacijami. Kulturno, politično in družbeno ima država bogato zgodovino, ki so jo najprej naselili slovanski narodi, ki so poselili to območje od 6. do 9. stoletja. V 12. stoletju je bila ustanovljena Bosanska Banovina, ki se je v 14. stoletju razvila v Bosansko Kraljestvo, po kateri je bila vključena v Osmansko Cesarstvo, pod njegovim vodstvom pa je bila od sredine 15. do konca 19. stoletja. Osmani so v regijo prinesli islam in spremenili kulturen in družbeni izgled države. Sledila je priključitev Avstro-Ogrski monarhiji, ki je trajala vse do prve svetovne vojne. V obdobju med obema vojnama je bila Bosna in Hercegovina del Kraljevine Jugoslavije, po drugi svetovni vojni pa je dobila status republike v novo ustanovljeni Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji. Po razpadu Jugoslavije je republika razglasila neodvisnost leta 1992, ki ji je sledila bosanska vojna, ki je trajala do konca leta 1995.

Država je ena najpogosteje obiskanih držav v regiji, saj bi po napovedih naj imela tretjo najvišjo stopnjo rasti turizma na svetu do leta 2020. Bosna in Hercegovina je regionalno in mednarodno znana po svojem naravnem okolju in kulturni dediščini, ki je podedovana iz šestih zgodovinskih civilizacij. Kulinarika, zimski športi, edinstvena glasba, arhitektura in festivali, so stvari, ki najbolj pritegnejo tuje turiste. Manjšine, ki se pojavljajo v državi so Judi, Romi, Poljaki, Ukrajinci in Turki. Bosna in Hercegovina ima dvodomno zakonodajo in tričlansko predsedstvo, ki ga sestavljajo člani vsake večje etnične skupine. Vendar je moč centralne vlade zelo omejena, saj je država v veliki meri decentralizirana in obsega dve avtonomni enoti: Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko Srbsko, s tretjo enoto, Distriktom Brčko, ki se upravlja v okviru lokalne uprave. Federacijo Bosne in Hercegovine sestavlja 10 kantonov.

BiH je etnično razdeljena med tri skupine: najštevilnejša med njimi so Bošnjaki oziroma muslimansko prebivalstvo, sledijo bosanski Srbi in Hrvati. V Slovenščini prebivalce Bosne in Hercegovine imenujemo s skupnim imenom Bosanci. Nacionalno-politične napetosti med skupinami in državljanska vojna ob razpadu Jugoslavije so oblikovale decentralizirano in mednarodno nadzorovano državo dveh entitet: Federacije BiH ter Republike srbske.

Bosna in Hercegovina je na visokem mestu glede človeškega razvoja. Ima gospodarstvo, v katerem prevladujejo industrija in kmetijski sektor, sledijo mu turizem in storitveni sektor. Država ima sistem socialne varnosti in univerzalnega zdravstvenega varstva, osnovno in srednješolsko izobraževanje pa je brezplačno. Je članica ZN, OVSE, Sveta Evrope, PzM, CEFTA in ustanovna članica Unije za Sredozemlje po njeni ustanovitvi julija 2008.

Bosna in Hercegovina je izšla iz Jugoslavije leta 1992, po vojni pa je demokratična republika s tržno usmerjenim gospodarskim sistemom. Danes je potencialna kandidatka za članstvo v Evropski uniji in zavezništvu NATO.

Prva ohranjena široko priznana omemba Bosne je v De Administrando Imperio, politično-geografskem priročniku, ki ga je napisal bizantinski cesar Konstantin VII sredi 10. stoletja (med 948 in 952), ki opisuje "majhno deželo" (χωρίον v grščini). "Bosona" (οσώνα).

Ime naj bi izhajalo iz imena reke Bosne, ki je tekla skozi bosansko središče. Po mnenju filologa Antona Mayerja bi lahko ime Bosna izviralo iz ilirskega * "bas-an-as"), ki bi izhajalo iz proto-indoevropskega korena "bos" ali "bogh" - kar pomeni "tekoča voda". Po besedah ​​angleškega strokovnjaka za srednji vek, Williama Millerja, so slovanski naseljenci v Bosni "prilagodili latinsko označbo Basante in tako poimenovali reko Bosno in sebe kot Bošnjake.

Ime Hercegovina ("herzogova zemlja", iz nemške besede za "vojvodo ) izvira iz naslova bosanskega magnata Stjepana Vukčića Kosače, "Herceg (Herzog) Huma in obale" (1448). Hum, nekdanje Zahumje, je bila srednjeveška kneževina, ki jo je v prvi polovici 14. stoletja osvojil Bosanska Banovina. Regija je bila pod vodstvom Osmanov kot Hercegovski Sandžak (Hersek) v okviru pašaluka v Bosni do ustanovitve kratkotrajnega Hercegovskega Pašaluka leta 1830, ki se je ponovno umestil v petdesetih letih 20. stoletja, po kateri je entiteta postala splošno znana kot Bosna in Hercegovina.