Zemljevid - Asuan (Aswan)

Asuan (egiptovsko arabsko أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, koptsko ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, starogrško : Syene) je mesto v južnem Egiptu in upravno središče Governorata Asuan.

Mesto, ki je pomembno trgovsko in turistično središče, stoji malo severno od Asuanskega jezu na vzhodni obali Nila na njegovem prvem kataraktu. V sodobno mesto je vključena nekoč ločena skupnost na otoku Elefantina.

Asuan je starodavno staroegipčansko južno obmejno mesto Swenett. Njegovo ime izhaja verjetno iz imena egipčanske boginje z istim imenom. Stari Grki so boginjo kasneje poistovetili z boginjo Ilitijo, Rimljani pa z boginjo Lucino. Starodavno ime mesta bi lahko izhajalo tudi iz egipčanskega simbola za trgovanje ali tržnico.

Staroegipčansko mesto je stalo na polotoku na desnem (vzhodnem) bregu Nila tik pod prvim kataraktom. Nil je bil od svoje delte do Asuana ploven brez večjih ovir.

V bližini mesta so bili kamnolomi, v katerih so lomili predvsem granit sienit. Iz njega so klesali kolosalne kipe in obeliske in gradili svetišča in piramide. Sledovi kamnolomov so po več kot 3.000 letih še vidni. Stali so na obeh obalah Nila. Med njimi je bila od Siene do File vsekana 6,5 km dolga cesta.

Asuan je bil tudi pomembna vojaška postojanka in trgovsko središče. V vsej zgodovini je bil garnizijsko mesto in carinska postaja, kjer so morale vse ladje, ki so plule proti severu ali proti jugu, plačati pristojbine in carine.

Okoli leta 330 n. št. je v Asuanu nameščena legija dobila iz Aleksandrije svojega škofa. Iz škofije se je kasneje razvila Sienska koptska dioceza. Mesto so omenjali številni antični pisci, med njimi Herodot, Strabon, Štefan iz Bizanca, Ptolemaj, Plinij starejši, in Vitruvij. Omenja se tudi v Antoninovem itinerarju, Ezekielovi knjigi, Izajevi knjigi in Ibn Batutovi Rihli.

Asuan je bil zaradi svoje zemljepisne širine 24° 5′ 23″ severno zelo zanimiv za antične geografe. Bili so prepričani, da stoji neposredno pod Rakovim povratnikom in da ob poletnem sončnem obratu Sonce nanj sije pravokotno. Opazili so tudi, da na ta dan opoldne sonce odseva iz asuanskega vodnjaka. Podatke je izkoristil starogrški matematik in astronom Eratosten, ki je z merjenjem dolžine sence na isti dan v Aleksandriji prvi v zgodovini izračunal obseg Zemlje. Njegov izračun je bil izjemno točen: 40.074 km, se pravi da se je samo za 66 km ali 0,16 % razlikoval od njenega pravega obsega.

Nad Asuanom je bil Nil širok približno 650 m. Od tega obmejnega mesta do najbolj severne točke Egipta je dolg več kot 1.200 km. Na njem ni nobene ovire ali katarakta. Potovanje od Asuana do Aleksandrije je ob ugodnem vremenu trajalo 21 do 28 dni.